Zabičal sem si
, da se ne oglasim več na to temo. Pa se bom še enkrat in tokrat glede psov zagotovo zadnjič
. Zatorej malce na širše
Štiri desetletja že zahajam v gore. Preizkusil in poizkusil sem domala vse, kar planinsko hribovsko gorski svet ponuja. Od množičnih pohodov po lahkih označenih poteh, do brezpotnega samohohodstva v lažjih poplezavanjih. Tako poleti kot pozimi. Tudi en ledni slap je za menoj in nebroj strmih snežnih grap. Da o ljubi mi turni smuki ne bi. Pa kanjoning in rafting kot dodatna vrednost. In padalstvo v tandemu. Prepričan sem bil, da sem preizkusil vse, prav vse kar gorski svet ponuja. Potem pa smo se z MajoO in njenima psičkoma lansko jesen odpravili na Čisti Vrh in . . . .
Ja, in odkril sem nekaj povsem novega glede hribov in gora
Neka povsem nova obzorja, za katera bom MajiO hvaležen do konca svojih dni
. Obiskovanje nekoristnega sveta v družbi dveh kosmatincev. Dveh lepo vzgojenih, prisrčnih, prijaznih in oh in sploh čudovitih psičkov. S katerimi, in z MajoO seveda enako
, je pohajkovanje po karšnihkoliže gričih, hribih in gorah vedno znova enkratno doživetje. Tako prav posebno doživetje, da bomo,kot vse kaže, od konca poletja gorski svet obiskovali z eno kosmato prijateljico več
S pasjimi pozdravi, Turbo