Kam s psom?

dragica.gnjezda@gmail.com se popolnoma strinjam s tem, kar si napisala o pasjem značaju. Tudi meni je že kar nekaj ljudi solilo pamet s to podobnostjo pasjega in človeškega značaja, pa se nikakor nisem strinjala. Seveda pa nekaterim vedno prav pride, ko želijo nekoga tako obdolžiti za kakšen kakšno pasjo neprijetnost. Seveda, saj je lastnikova podoba, kajne! Saj še otroci niso naša refleksija, pa se največkrat precej močneje trudimo vplivati nanje, tako z vzgojo, kot tudi z zgledom.

Pridem sem gor pogledat kam naj grem s psom, pa se v tri četrt postih kregate o ne vem čem. Svašta...

Super, kako se dajo vsi morebitni nesporazumi rešiti.Tale seznam je pa super,
pa ne samo za tiste, ki imajo pse, tudi za vse ostale, ki jim bolj zahtevne ture ne ustrezajo.Še veliko lepih uric v hribih.

@MajaO, super za opise poti s kužki, si jih moram shraniti.

Malo me je razžalostilo edino tvoje mnenje o Cesarju Millanu, ker se mi zdi, da si ga čisto narobe razumela. Mogoče ti njegova oddaja ni všeč (kar je razumljivo, saj je čisto po ameriško narejena zelo bombastično), ampak mislim, da mu delaš krivico (kolikor pač lahko sama o tem presodim).

Njegove oddaje spremljam že dobro leto, bila sem tudi na njegovem šovu v živu, tudi sama sem imela pse (zdaj pa mačke, to je šele izziv! sploh nočejo v hribe :-) ) in njegovo teorijo razumem predvsem v "energijskem" smislu - kot je napisano zgoraj: žival začuti, ali imaš "šibko" ali "močno" energijo. Po izobrazbi sem učiteljica in lahko povem, da tudi mulci zelo dobro začutijo to energijo! Kot si sama napisala, so psi vodljivi, in če ima njihov vodnik "šibko energijo" (=nima avtoritete), bo pes zgubljen ("nesrečen", zmeden, bo skušal sam zapolniti pomanjkanje avtoritete).

Nikjer, ampak res nikjer nisem videla, da bi Cesar zagovarjal nasilje ali agresivnost! Prav nasprotno, vedno govori, da moraš napram psu nastopiti "calm and assertive", asertiven in miren nastop pa je seveda daleč od agresivnosti. Tudi Cesar, kot ti, pravi, da pes potrebuje avtoriteto, nasilje/agresivnost je pa "šibka" energija, ker izvira iz negotovosti. Tako da, Maja, daj mu še eno priložnost, se mi zdi (po tvojem opisu), da imata več skupnih točk, kot se zdi tebi. :-)

Se pa strinjam, da je veliko njegovih nasvetov zdravorazumskih in v večini oddaj sem predvsem presenečena nad ameriško neumnostjo in popolnim nepoznavanjem pasjih potreb ("saj ga peljem na enourni sprehod enkrat na teden, ne vem, zakaj grize kavč"). Sicer pa Cesar zagovarja, da moramo psu izpolniti "pasje potrebe", ne pa človeških, tj. po njegovem pes rabi 50 % gibanja, 25 % discipline in 25 % ljubezni. In da ga obravnavamo kot psa, ne kot otroka.

Na kratko, če sam nisi v sebi gotov vase, ti tudi pes ne bo verjel, da si vodja krdela. Kar je enako kot pri vzgoji otrok, vodenju ljudi ... :-) Si pa predstavljam, da bi marsikdo rad takole na hitro oponašal trdnost in zdravo samozavest Cesarja (in drugih uspešnih ljudi), pa potem hitro zapade v agresivnost in mačizem, ko misli, da en čšššt na hitro pomaga. Ampak to ni Cesarjeva krivda, človeška neumnost pač ne pozna meja. Kot bi kdo rad na hitro shujšal, tako bi drugi rad na instant postal vodja krdela.

Zabaven primer je bil recimo to, ko v eni družini ni bilo nobene avtoritete, potem je pa prišel pes v hišo in ga je v red spravila kar družinska mačka (po mojih izkušnjah čisto mogoče, vam povem!). Tako da za vodjo krdela ne rabiš nabildanega mačota, ta prava energija čisto zadostuje. :-)))

In še ena terminološka - Cesar sam pravi, da on ne šola psov, ampak jih "rehabilitira", šola pa njihove lastnike. Kar je pogosto največji problem. :-)

@VanSims: a o alfa samicah pa niso govorili?? sem kar malo užaljena :-))))

Zdaj pa vsi veselo v hribe s kužki (muce pa raje pustite doma, so super za crkljanje, ko pridete zvečer domov). :-)
Nina

MajaO, tvoja kužka sta ena večjih fac, res. Fotke so pa sploh krasne. Imam ful rada vaša izletniška poročanja .
Jaz imam tudi dva, samo še zdaleč nimata toliko kondicije. A tvoja nimata nikoli problemov s poškodovanimi blazinicami? Ker pri nas je to bil že problem, tako da niso hotli sploh it naprej...

Ja lepo lepo, ni kaj Maja.

No jaz sem tudi v dolini Aoste videl veliko psov ampak žal pa so Italijani(to sem delno že prej opazil) še hujši od slovenčkov kar se tiče odvezanih psov.

V mestu jih še nekako imajo privezane, v naravi je pa kar vse odvezano, vključno s psi čuvaji po raznih planšarijah in pašnikih, ki se zaganjajo v tebe. Pred skoraj vsako kočo imajo kakega odvezanega psa, ki nadleguje goste.

Hvala bogu sem imel poleg spreja s sabo še paralizator(ga imam proti raznim bikom, ki znajo biti zoprni če bi bilo treba pa še proti kakemu biku na dveh nogah) in vse te pse sem razgnal že s samim pokom paralizatorja(brez da bi se jih dotaknil z elektriko) in ni bilo teba špricati s sprejem ampak vseeno se mi zdijo italijani topogledno skrajno nesramni.

Ko se srečaš s kakšno tako mrcino pa seveda ne da bi ga privezali, preprečili ampak samo nonšalantno:

Stai tranquilo!
Calma ti!
Non fa niente!
Hai paura?

Celo 'nema problema' sem slišal od ene italijanke ko je zvedela da sem Slovenec, skratka višek za*ebavanja.

No je pa res, da vsaj imajo malo širši vokabular kot pa slovenski neodgovorni lastnik, ki ima očitno lobotomijo na ves besedni zaklad, pustili pa so mu samo: 'sej nou nč naredu'. No tudi pri italijanih kakšen 'scusi' očitno ne obstaja v besednem zakladu.

Kar je morda pozitivno je to, da so psi morda le malo bolj socializirani(razen čuvajev po planinah) kot slovenski in skoraj ne vidiš psov nevarnih pasem(razni bulli, molosi,...). V hribih pa so kot čuvaji in tisti pri kočah zelo pogosti Border Coliji

Sem pa opazil da so slovenski psi veliko lepši kot italijanski. OK, kar se tiče pasem, ki se pojavlajo v eni ali drugi državi je to čisto oseben okus. Se mi pa zdijo naši malo bolj čisti, urejeni, z malo bolj sijočo dlako, italijanski pa nekateri že rahlo zanemarjeni.

O, kako lepe slike, MajaO! Čudovita narava in kužka sta tako simpatična

Čudovite fotografije!
Z užitkom jih je bilo pogledati!

Živali, ki sem jih srečal na svojem potepanju okoli doline Aosta in po Juri.

A opico tudi?

Sprva želja, nato obet in sedaj resničnost Princeska je v petek pripotovala od zelo daleč, kjer je živela zelo nizko Zato sva danes šla bližje in višje
Pristovški Storžič je zelo pasje primerna turca, saj je pot visoko pod vrh vseskozi v senci, tla so prijetno mehka in ni ne predaleč in ne previsoko. Princeska je bila prvič v hribih in je pot navkreber z lahkoto zmogla v urci in štirideset minut, s tem da sva vmes imela deset minutni počitek, ker sem se malce bal, da bo zanjo za prvič preveč. Pa ni bilo, je bilo ravno prav, en tak prav posebno lep dan, ki ga zlepa ne pozabiš. Celo fotoaparat sem po kdo bi vedel koliko časa zopet vzel v roke.
Pot sama je b.p., mestoma je vsled potočkov malce blata in tik pod vrhom je kombinacija velikih gladkih skal in velikih korenin podobna agility stezi

Še dobro, da ni tolk velik kuža, da te ne potegne kam v prepad, če kaj zagleda...svojga sem že dostkrat na vso moč vlekel, sam da ni dobil tistega kar je že hotel, zadnjič pa je dobil svoje in sem imel celo štalo, ni šlo je preveč divji-nagonski pes.

Zelo lepa psička. Uživajte še naprej, ste prijetna druščina Lp.

Kdo je s kom v sorodu (govorim o pasjem pripovedovanju nekaterih) je pravzaprav vseeno.. Vesel pa sem zate @turbo, da si nekako uspel pridobiti svojega psa in verjamem, da ti bo lažje kot sprehajati tuje. Je pač tako vedno moraš vedeti koga v življenju imaš za kako priložnost (no to sem nekje na forumu ali blogu prebral. Edino kar me je zmotilo je to, da bom ob določenih postih določenih ljudi kmalu dobil sladkorno.... drugače pa upam da se kdaj srečamo če bosta seveda uspela biti kdaj s psiško sama brez sododnikov...

ej, maja, kaj ko bi "sladkor" dodala. mogoce bi se ga pa za zmeraj resil., pa se bruhat nam ne bi blo treba.

res uzivam v tvojih postih. me veseli, da se je se turbo prikljucil.

Sprehajati tuje je groba beseda, kajti tuji so mi (bili) zelo domači Da mi bo lažje sprehajati svojo tudi težko rečem, kajti vse kar je kosmato, na štirih nogah in laja in bevska mi je enako v veselje, da je moja le moja, je pa tudi res
Ko se bova s princesko spet kam odpravila in če tista vzpetina, hrib ali gora v tej rubriki še ne bo opisana, pa bom z veseljem napisal stavek ali dva in pripel fotografijo, dve ali tri
Na fotki pa, kako princeska uživa po opravljeni turci

Maja & turbo kaj ne boste več skupaj hodila v gore

MajaO mene nič ne motijo tvoji posti... tako da če hočeš le pojdi bruhat .. ni problema... Me je pa zmotilo, da je po tvojem prepričanju pes vreden več kot človek .... to je vse ti samo veselo piši dalje na vsakem forumu, ki ti je ljub in name se ne oziraj...

Lahko bi rekli da je nekakšno "vrednotenje" živih bitij totalna bedarija. Vsakemu od nas neka stvar/bitje pomeni različno. Dopustiti je potrebno, da nekomu tudi pes lahko pomeni več kot človek.

Saj pes je človeku najboljši prijatelj.