Bom zelo potenciral. Zelo zelo.
Prvo vse pse na povodec, tudi tiste najbolj vzgojene. In marsikateri še vedno ne bo zadovoljen. Zato vsem psem na povodcih še nagobčnik na smrček. Pa bo še vedno nezadovoljen. No, in na koncu bo pes doma, lastnica ali lastnik pa v gorah.
Ampak smola, marsikatera lastnica ali lastnik psa se nekako ne zna obnašati, ali ne pozdravi ali ne odzdravi, ali čudno izgleda, ali . . . skratka, nekako iritira nekoga. In v izogib nsporazumu, bo bolje da tako lastnik kot lastnica ostaneta doma. S svojim psom.
In potem bo tisti vesel . . . ampak kaj, ko bo prek poti prilezla kača, ko bo za skalo zažvižgal svizec, ko bo gams sprožil kamen . . . no, tudi to se da urediti. Nekaj postreliti, nekaj pregnati . . . in potem bo morda mir. Morda. Če vreme ne bo nagajalo.
Z vsem kar leze, hodi in leta po naših gorah se prav lepo razumem. S kozorogom sva se na Mišelj vrhu celo pogovarjala. Kavke mi marsikje jedo iz roke. Če najdem polža na cesti, ga nesem na travo.
Žival ubija zaradi "trebuha" (lakota)
Človek pa je edina žival, ki je sposobna ubijanja iz zadovoljstva.
Hov Hov