Kamniško sedlo

@ms_primoz: vidiš saj veš! Ni poanta da se bojiš in treseš kdaj ti bo kje spodrsnilo, kdaj boš naletel na nepremagljivo oviro, kdaj te bo zajela nevihta, kdaj ti bo kak kamen padel na glavo,...

Misliti z glavo! In se po njej odločati glede vsega: opreme, gibanja, ocenitev razmer, zaščite,... Potem ti tudi ni treba biti plašen!

@ms_primoz, mislim da smo si vsi, ki sodelujemo v tej razpravi enotni v tem, da v tem primeru gre za lahko turo in bo taka tudi ostala. Če v razpravi prihaja do različnih mnenj in stališč, s tem ni nič narobe, dokler se vsi držimo nekega kodeksa in ne žalimo drug drugega in spoštujemo tudi mnenje tistega, ki misli drugače. Če bi vsi mislili enako bi forum bil preveč dolgočasen, tako da nekaj dinamike je vsekakor dobrodošle.
Na koncu bi tudi jaz čestital tema mladima nadobudnežema, saj že kakšni dve leti preko foruma spremljam njune podvige na takšnih in drugačnih turah in moram reči da sta za svoja leta res neverjetna.

Mislim,da je Keko povzel ves "afngunc" od včeraj zvečer naprej..........se 100% strinjam s tabo

sej nima smisla več komentirati, pa ne zato, ker gledam z drugega stališča...ampak zato, ker ljudje ne uporabljajo več svoje glave...
primoza - izpostavljena mesta na poti na Kamniško sedlo - pa lepo te prosim, no comment...
seveda pa se moji komentarji na opisano pot ne nanašajo na ˝podvige˝ Žana in Ajde. Seveda jima čestitam in le tako naprej.

@ms_primoz: pa saj to trobimo že ves čas, pa nekateri nočejo razumeti. Ni problem v tem, da ljudje mislijo s svojo glavo - problem je, ker NE mislijo.

Vsekakor pa čestitke Ajdi in Žanu!

Vsakršno opozorilo o nevarnostih je tule dobrodošlo, slabega ne more povzročiti. Tudi sam sem imel neprijetno izkušnjo 10 let nazaj s Kamniškim sedlom, sicer po lastni neumnosti, pa vseeno. Tako da se strinjam s @primoza, @VanSims in podobnomislečimi.

Bom dodala, čeprav se v tovrstne debate nič rada ne mešam. Čestitke za tak podvig Ajdi in Žanu. In v razmislek ali nadaljevanje debate, kritiziranje ali karkoli drugega. Dveh mladoletnih otrok ne bi nikoli pustila, kljub temu da sta vajena hribov, na takšno pot. Se sprašujem, kje je tu odgovornost staršev

Pohodnica56, zakaj ne?

Pohodnica56 - tudi mene zanima zakaj? problem današnjega dne je to, da starši podcenjujete otroke zaradi svoje nesposobnosti in jih s tem delate nesposobne. Vsa čast staršema Žana in Ajde. Le tako naprej.

To, kar je zapisala Pohodnica56 glede staršev, točno potrjuje mojo ugotovitev, da sodobni svet histerično trpi od neštteto nevarnosti, ki kao prežijo na nas. "Ljubeči" starši pazijo na otroke do tridesetega leta in jim sploh ne pustijo zares odrasti. Sam prav tako čestitam mladeniču in mladenki, enako pa staršem, ki so ju gotovo prva leta vodili po hribih, da sta se naučila varnega koraka in ocenjevanja možnosti, zdaj pa jima pustijo, da samozavestno stopata sama. Tako bosta tudi kot odrasla pogumna in vešča in ne bosta na vsakem koraku cvilila o morebitnih "pasteh", ki ju čakajo.

Jaz pa gledam na stvar takole, otroka delata z očetom ture, ki so zahtevne še za odraslega človeka. Kaj bi bilo,če bi šlo njunemu očetu kdaj kaj narobe zdrs, udarec skale, slabost... Otroka bi mu bila pa navajena samo slediti kot dve ovci pastirju. Še ona dva bi se znašla v težavah in ne bi vedela ne kako ukrepati ne kaj narediti.
Pred leti se je zgodila nesreča, ko je dedek po gorah hodil z vnučkom in zdrsnil na mokrih travah. Otrok mislim, da je bil mlajši kot Žan, je odreagiral bolje kot kakšen velik. Videl je da do deda ne more in je sam odšel do koče, ki pa sploh ni bila tako blizu, pot je bila tudi brezpotje. Otrok je potem tudi reševalcem pokazal kje se je zdrs zgodil. Dedku žal ni bilo pomoči, lahko bi se pa tako od šoka prestrašenemu otroku zgodilo isto. Ker je bil dobro natreniran in naučen kaj narediti, če se slučajno kaj zgodi je ostal živ.
Vsak pohodnik bi moral narediti kakšno turo letno sam, da bi se bolj zavedal odgovornosti v gorah. Skupina daje pohodniku varljivo varnost.

Nikakor nisem pristaš, da ujčkamo otroke do tridesetega leta in dalj. Moja dva, zdaj že odrasla sta odletela iz gnezda pri 18.tih, tudi z mojo pomočjo. Samo moje mnenje je, da kot starš ne bi tako mlada otroka pustila sama na takšne poti. Kot pohodnik pa večino tur naredim sama, v dvoje ali troje in se malce izogibam velikih skupin.

če če če....tipično, najprej je potrebno pomisliti na najslabše (kaj če, in ko če, in če, pa če in če od če...halo?)...jaz ko grem v gore ali nasplošno kam, ne razmišljam o tem, kaj če bo... - ni negativnih misli.

Spustiti dva tako izkušena otroka na takšno turo, je manj nevarno, kot da ju spustiš sama na kolesu do bližnje trgovine. Otroci zmorejo veliko več, kot si večina predstavlja. Danes se otroke vse preveč ujčka in zapira med štiri stene.

Normalno, da bi jaz otroka, ki sta tako izkušena kot Primoževa spustil sama na vsaj lažje ture. Ne sme pa iz tega nekdo na splošno sklepati, da se lahko otroke kar same pošilja v hribe.

Drugače sem tudi jaz pristaš tistega, da otroka ne smemo oropati dragocenih življenjskih izkušenj ter da ga moramo pustiti, da si jih pridobiva. Osnovno vzgojo mu damo po svojih najboljših močeh potem pa naj ga uči življenje. Veliko več ga bo naučilo kot še tako dolge starševske pridige, katerih nauke morda otroci še iz inata ne bodo upoštevali ker so pač tako rekli starši, ki itak pojma nimajo!

Zavarovati pa ga je vseeno treba pred tistimi izkušnjami, ki mu lahko nepovratno spremenijo življenje ali mu ga celo končajo.

Kako in kaj s hribi je odločitev vsakega starša, računati pa mora, da bo otrok če ga to res veseli enkrat slej ali prej polnoleten. Ali je bolje da takrat sam začne neizkušen hoditi okoli ali je bolje da že od prej postopoma vsaj malo pridobi izkušnje?

Uuuuu, nevarno! Po teh slikah sem se odločil, da na Kamniško sedlo pa res ne grem več. Hvala za nazorni slikovni prikaz, kaj so pasti, primoza. Zdaj mi je vse jasno!

Če je pa to izpostavljeno in težavno, pol pa res nevem kako je drugje na resnično 100x++ težjih in izpostavljenih terenih.. čist iskreno povedano!

19 let nazaj, ko sem imel 20kg manj, sem na K.S. od Doma K.Bistrice pritekel v borih 55min, da še oskrbnik, ki mi je ponudil v koči kozarca vode sam ni verjel, pravil je nemogoče?.Nazaj dol sem pa prišel malo počasneje v 1h 15min s počasno hojo.Takrat sem tudi treniral karate in mišice v stegnih so bile kakor skala, utrujenosti, beri zadihanosti nobene.To so bili pravi mladostniški časi.

Mogoče se zgornje slike zdijo smešne ko pa se zgodi takšna situacija pa ni več smešno.

http://www.grs-kamnik.si/novice.php?pid=512

vsepovsod je nevarno.

>vsepovsod je nevarno.

Strahopetsi so pa zdaj prestavili v višjo prestavo, zato se poslavljam. Pazite, kako greste do stranišča!