Kanjavec

Da ne odpiram nove teme.
Včeraj z Dednega polja najprej na Slatno in Kredo. Brez krpelj v teh vročih dneh hojo pod 2000m odsvetujem, saj je sneg povsem gnil. Sončni vzhod na Kredi so žal prekrivali oblaki na vzhodu.
Na Prvi Vogel sem se podal s sedla med njim in Slatno. Južno pobočje je bilo večinoma kopno, zato je šlo brez derez in krpelj. V nadaljevanju proti Zadnjemu Voglu je šlo brez krpelj saj je sneg večinoma dobro držal.
Z Zadnjega Vogla spust na sedlo Vrata. Ker je bil dan še dolg in volje dovolj sem se odločil da preverim kako je s strmim prehodom pod Vršakom. Sledi turnih smučarjev so omogočile dokaj varen prehod, čeprav je bil sneg zbit in poledenel.
Po prehodu sem zavil na Hribarice in z vrhovi zaključil na Kanjavcu. Za smučarje bo tam še kar nekaj časa sezona, saj je snega še dovolj. Tudi za hojo je sneg večinoma dobro zbit in ga tudi močno sonce ne topi preveč.
Nazaj na sedlo Vrata in po dolini za Kopico proti Dednemu polju.
Lep, vroč in odlično preživet dan.
Slike:
http://www.petersfoto.si/thumbnails.php?album=datebrowse&date=2015-04-16
ali
http://www.petersfoto.si

Včeraj in danes 22.4 sem se preko kopne Komarče po dolini Triglavskih jezer podal na Kanjavec.Prespal sem v zimski sobi na Prehodavcih.

Sneg se prične v gozdu in na osojnih legah, po Črnem jezeru. Od Dvojnega jezera pa do Prehodavcev je snega veliko, ves čas sem moral uporabljati krplje.

Danes zjutraj sem lovil trd sneg,nagrajen sem bil z lepim sončnim vzhodom. Sestopil sem čez Hribarice v Voje. V obeh dneh sem uporabil vso zimsko opremo, razmere so bile povsem zimske.

Čestitke, lepa tura.

Pa kar sam?
Bravo, vsekakor čestitam!

Krasna tura,ČESTITAM in varen korak še naprej!

Hvala.

Danes iz pl.Blato, pl.Dedno polje, Kreda, Slatna, Vogli, Poprovec, Kanjavec, Vršaki, Debeli vrh po grebenu, zimska oprema nikjer ni več potrebna.

dolga, bravo

Je bila dolga, ampak sem si sproti delal plan. Začel sem hodit še v temi, zaključil pozno popoldne. 1 uro sem v miru spal na Debelem vrhu pa seveda nisem pozabil na budilko

Spanje v kočah ni na vrhu najinih prioritet. Niti na samem repu prioritet ne. Je pa eno najbolj zaželenih doživljajev tisto, kar se zgodi pred in po spanju nekje na 2000+. Doživljaj, ki ni dvakrat enak, je pa vsakič znova na čisto poseben način vznemirljiv in čaroben. To so tisti trenutki, ko pospremiš sonce spat in si zraven, ko se prebudi, pretegne svoje žarke in z njimi objame skalne vršace… Čeprav eno in drugo traja samo nekaj trenutkov, je to tisto, kar se vtisne v srce in spomin… in si za teh nekaj trenutkov pripravljen pretakati znojne kaplje in loviti sapo ure in ure… 

Blato – Triglavska jezera – Lepo Špičje – Prehodavci – Kanjavec – Za Kopico – Blato… je bila najina pot v sredo in četrtek (1. in 2. julij). Lepo Špičje sva prehodila v megli, brez razgledov . Če je bilo lepo v megli, kako neki mora biti šele v jasnem dnevu? Bova preverila … Drugi dan je bil zadetek v polno…...

P.S. Oskrbniška ekipa na Prehodavcih: sedi 5… . Prijazni, ustrežljivi, nič živčni, mirno in z dobro voljo rešujejo nastanitev 30 nenajavljenih Poljakov in odgovore na vsa mogoča in nemogoča vprašanja »stresajo iz rokava«… 

Pozdravljena, Gita !
Iskrive besede, kot uvod za fotografije, ki pobožajo učke in dušo.
Srečno na vseh vajinih poteh !

Petkov Kajavec .Tolikokrat sem se namenila tja ,a je prišlo kaj vmes.V petek mi je uspelo. Lepa razgledna tura z Doliča ,le oblaki so vsake toliko zakrili vrh Trilava, kasneje se je v oblake odel tudi Kanjavec.Pa še družbo sem imela nekoga s primorskega konca, ki je bil tudi prvič na vrhu.

Darinka, pa še slikal te je, je pa tudi nekaj vredno!

Zanimivo, ne bi si mislila, da bom šla še en petek , pa nisem mislila iti na Kanjavec.Odločila ,sem se za Hribarice, kjer nisem hodila mnogo let.Sonnce je žgalo ,ljudi dosti , posebno tujcev.Sem pozabila , da je kar vzpon iz Doliča. Potem pa krasno pohajkovanje,do Zasavske koče na Prehodavcih.Tam sem prav z užitkom popila pivo, in planinec, ki je prišel iz Vogarja, mi je predlagal ,da greva skupaj na Kanjavec, po poti , ki je pod Hribaricami.Še ena pot pelje z vrha Hribaric. Kar nekaj nas je šlo po tej poti. Kozorogi so se sončili, nad nami. Ste strani se vidi , kako obsežen je Kanjavec.Na vrhu si pa kar hitro..Lep vzpon, še bi ga kdaj ponovila.

Po občudovanju zahoda lune in prebujajočega dneva sem v soboto, 29.8.2015, nadaljevala svoj pohod, ki sem ga pred dvema dnema začela na smučišču Vogel.
Prvi dan: Vogel-Konjsko sedlo-pl.Govnjač-Mahavšček-Bogatinsko sedlo-Komna: http://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?slo=1&gorovjeid=1&id=2075&stran=2

Drugi dan: Komna-Koča pri Sedmerih jezerih-M.Tičarica-pod Kopico in čez Zelnarico-Prehodavci:
http://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?slo=1&gorovjeid=1&id=2810

Vzpon od Zasavske koče na Prehodavcih ((2.071 m) do razpotja pod Vršaki na začetku Hribaric (2.274 m) je potekal v hladu jutranje sence (fotografije s soncem obsijanih Vršakov in Poprovca so od prejšnjega dneva), naprej pa vroč vzpon na Kanjavec (2.569 in 2.568 m). Žal so hrupni planinci, ki so se podili čez Hribarice, pregnali vse kozoroge, en pa me je le pozdravil na poti pod Kanjavcem. Medtem, ko je bilo v dolini prav prometno, na vrhu Triglava pa vse črno od ljudi, sem na obeh vrhovih Kanjavca kar nekaj časa uživala v popolni samoti. Na vrhu me je veter prav globinsko pohladil in sem se kar s težkim srcem podala v dolino. Še dobro, da je pri Koči na Doliču (2.151 m) zopet pošteno pihalo in sem lažje začela vroč in dolg spust do Trente (600 m). Popoldan je slikovita muletjera, ki se spušča v Zadnjico, večinoma obsijana s soncem, ki se odbija od razbeljenih skal, tako da je bilo prav zadušljivo vroče. Zadnjica je bila sicer že v senci, vendar zaradi visoke vlage hlad ni prinesel olajšanja. Za pot po dolgi dolini sem morala zbrati še zadnje atome moči in pošteno pospešiti korak, da sem v Trenti (Na Logu) ujela avtobus proti domu.

Lepa in zaradi dolžine kar naporna pot. Vzpon na Kanjavec terja nekaj zbranosti pri vzponu in spustu čez strma gruščasta pobočja, plezanje čez dve skali bi bilo s kakšnim klinom lažje (sploh kjer so kamni za oprimke precej zrahljani), nekaj korakov po ozkem nezavarovanem grebenu pa je tudi kar izpostavljenih. Pot bi označila vsaj kot delno zahtevno, če ne že zahtevno. Pri vzponu sem ob obledelih markacijah in vse povprek zritem grušču hitro skrenila s prave poti. Vzpon na manj obiskani zahodni vrh pa je kljub slabše vidni potki precej enostaven. Ob ugodnih razmerah se splača povzpeti na oba vrhova in uživati v širnih razgledih, ki jih omejuje le vrh Triglava.


Za pot sem z nešteto krajšimi postanki za fotografiranje in lovljenje zraka potrebovala 8 ur (brez obiranja bi šlo v kakšni uri manj), s tremi daljšimi postanki pa dobrih 11 ur.

Živjo!
A mordo kdo ve, če se kakšno planinsko društvo konec meseca ali v začetku oktobra odpravlja na Kanjavec?

Lp,
Petra

Veliko društev objavlja dogodke tu
http://www.rekreacija.si/koledar
vendar Kanjavca med objavljenimi do konca letošnjega leta ni.
Na FB maš številne skupine na temo planinstva (najštevilčnejša je pomoje hribolazec), je pa tudi tu na hribi.net ena tema "skupaj v hribe" oz nekaj takega.

Kanjavec je trenutno še kopen, pot brez posebnosti in popolnoma sameval...srečali le veliko živali

V soboto 24. 10 sem se preko Komarče, mimo Dvojnega jezera, Tičarice, Zelnarice podal na Kanjavec. Na Zelnarici je nekaj snega, na Kanjavcu sem uporabil vso zimsko opremo. Prespat sem sestopil v bivak na Prehodavce.

V nedeljo zjutraj sem bil spet na Kanjavcu. Proti planini v Lazu sem sestopil čez dolino za Debelim vrhom. Na koncu doline sem šel nekaj deset metrov desno in sestopil po približno 10 m grapi do steze, ki vodi do planine v Lazu. Nato pa še do planine Blato.

Ne za eno uro, za cel mesec bi morali ustaviti čas. (tokrat me jezi, ker ne morem/znam naložiti slik)

Nedeljski Kanjavec.S Prehodavcev sem šla proti Hribaricam.In potem na Kanjavec.Markacije so precej zbledele.Da je treba biti pozoren na potko, ki je komaj opazna na nekaterih krajih. Sicer pa lep vzpon. Sploh v takšnem vremenu , kot je bilo včeraj.