Katera rožca je to?

velkavrh hvala tudi tebi, da si dopolnil imena vseh teh rožic. Verjamem, da niso samo same sebi namen, ampak da so namenjene občudovanju nas vseh, ki stopamo nad njimi ali pa se jim čudimo od od spodaj.
Res obogatijo ta gorski svet. Včasih jih sploh opazila nisem, četudi so me nanje opozarjali. Danes mi jih oko kar samo poišče.

Malo se bom pozabaval še z Denissovim košutnikom.

Rumeni svišč nastopa v treh podvrstah :

-navadni košutnik-Gentiana lutea subsp. lutea-pri nas naj bi rasel pogojno-to pomeni ,da pri nas rastišča niso dokazana. Ima tako velike podporne liste kot vardjanov .

-vardjanov ali prostoprašnični košutnik-Gentiana lutea subsp.vardjanii-ima velike široke podporne liste .Raste predusem v Julijcih .Najdem ga tudi v KSA.

-bratinski li zraskoprašnični košutnik-Gentiana lutea subsp.symphyandra.Ima krajše in ožje podporne liste, komaj kaj gledajo čez socvetje . Cvetni lističi so pikasti.Bratinski je pogost na Nanosu, Vremščici, manj v Julijcih.

Torej nam je Deniss slikal vardjanov košutnik. Jaz ga letos cvetočega še nisem videl.Videl sem pa letos že velikokrat košutnikove liste . Treba je vedeti, da rabi za cvetenje sigurno kako leto. Ne vem točno kako se razmnožuje .Vem, da ga že gojijo. Korenine košutnika že dolgo veljajo za odličen namok v žganje za zdravilno grenčico. Košutnik je zaščiten.

Glih par slikc s četrtkovega kolovratenja okrog koče in jezera Coldai

Morda samo za tiste , ki manj poznajo gorske rože:

št. 4-alpska nebina
št. 5-odcveteli alpski kosmatinec
št. 6-panonski osat

Evo pa sem našel rumeno rožco od piotr od 22.07.2019.


Gre za našo mejno rožo-clusijev divjakovec.Nastopa v dveh podvrstah-Doronicum clusii subsp. clusii in subsp. villosum. Našel sem ga kot v Flori Alpini in pri Hoppeju.Po slikcah bi rekel ,da gre za prvo podvrsto.

Zvonček verjetno gre malo za hec pri imenovanju od 13.07.slikca št. 5-gre za velecvetni divjakovec. Imam preveč časa in malo čekiram objave za nazaj.

Velkavrh, ni hec, ampak prikradla se je napaka. Sem takrat ravno pregledovala moje zapiske o divjakovcih, pa sem napačnega zapisala. Hudourniški divjakovec pri nas ne raste, je endemična vrsta Koralp, pri nas pa raste podobna vrsta avstrijski divjakovec.

Na sliki št. 5 je dejansko velecvetni divjakovec. Še dobro, da dežuje in imaš čas, da pregleduješ za nazaj.

25.7. sem objavila slike s Kanina, med katerimi je tudi velecvetni divjakovec, pravilno imenovan oz. zapisan. Lp

Zvonček, če bi bila nedokazana oziroma nepotrjen roža pri nas bi vedel kako se imenuje in bi jo našel po Flori Alpini, ker so zabeležene tudi s slovenskim poimenovanjem .Če pa gre za mejno pa ni slovensko poimenovana,sploh pa ne če raste drugje v Alpah.

Dva tedna imam sedaj čas , da malo brskam po priročniku Flora Alpina, nato od 15.do 25.avgusta tako odhajam na desetdnevni gorski treking v Romunijo v Karpate.Tu pa raste kup rož, ki jih ni v Alpah.Treba po nato poiskati kak priročnik za rože Karpatov.Imel bom čas za slikanje , ker nisem v vlogi vodnika, temveč samo udeleženec kar velike odprave.

Bomo kar nekaj prehodili-planina Rodnei-vrh Pietrosu-23o3m,Toaca -1904m,Omu-2507m,jezero Balea-2036m,koča Podrag-2136m,Moldoveanu-2544m-najvišji vrh Romunije,zadnji dan prespimo že v Srbiji v Vršcu in obiščemo še najvišji vrh Vojvodine Godirički vrh-641m. To bo malo za skomine.

Branko, vidim, da te čaka veliko lepega in da boš še kako užival. Od mene pa tokrat le dve rožici, kajti nesrečne okoliščine mi ne dopuščajo poti v hribe, in sicer prva je bolj redko opažena, pa tudi objavljeno nisem videla velikokrat, za drugo bi pa rabila pomoč, katera roža je. Kar precej sem pregledala, vendar ne najdem v nobeni literaturi čisto podobne, ki bi mi definirala to rumeno neznanko. Iskala sem med vsemi možnimi otavčiči/jajčarji, dimki, pa nisem bila uspešna. Zato bom vesela vsakršnega razmišljanja kogarkoli od vas, četudi ne bo ugotovitev povsem zanesljiva. Kakovost slike ni najboljša, ampak osnovne značilnosti so kar razvidne. Obe roži sta iz Kamniških Alp z višine okrog 1700 m. lp

zlatica -tvoja rumenka je zelo pogosta in je kar predalpski dimek-Crepis alpestris.Pri Flori Alpini je v drugi knigi na strani 674.

O, Branko, hvala ti za odziv. Sem si pogledala ta alpski dimek zdaj še enkrat. Kaj res misliš, da je, zato, ker ima ta ovojkove liste pod koškom dosti bolj napihnjene in proti steblu je vse skupaj bolj zadebeljeno. Pa tudi listi mi niso taki, nič sijoči in gladki. Listi temu mojemu so pa čisto podobni pri dimku desno od tega predalpskega z imenom Crepis albida, ki pa pri nas ne raste. Zato se nikakor nisem mogla odločit, kateri bi naj bil. Tudi tega sem gledala, C. jacquini,https://en.wikipedia.org/wiki/Crepis#/media/File:Crepis_jacquini_a1.jpg, ima dobro vidne kosmate ovojkove liste, kar ima tudi moj, svetleče in po obliki regratu podobne liste, čeprav kar nekaj ožje od mojega in spet naj ne bi rastel pri nas. Vse bolj sem pa prepričana, da gre za dimek.
Daj, Branko,še enkrat poglej natančno primerjalno ta C. alpestris in mojega in povej, če se ti še vedno zdi pravi. Sem ti hvaležna, da se ukvarjaš s to mojo uganko.
Pa še nekaj: kaj pa mlečnobeli oklep si kdaj že srečal pri nas v planinah? Jaz sem ga prvič. lp

Ne nisem ga še našel.Vem, da ima na videz visoka tanka stebla in popolnoma rugačne liste (rozetico).Raste tudi pri nas , samo je redek.

Crepis jasquinii, ima popolnoma drugačne liste.Ta je mejni v Karavankah.Se pa dimki radi križajo in pride do križancev, ki imajo sicer skoraj identičen cvet , listi so pa običajno malo spremenjeni.

Sedaj do Romunije bom bolj počival. Nekaj kar ni od letos.Za spremembo naj se kdo poigra in določi rožce .Naj samo povem, da so posnete na turi v Avstriji.

Okoli moje rumene neznanke, ki sem jo objavila 29.7.2019 sem še poizvedovala naokrog, katera roža bi to lahko bila. Če koga zanima (mogoče Branka, ki se je trudil skupaj z menoj iskati odgovor), sem zdaj s prijazno pomočjo Petra Strgarja dobila s strani Igorja Dakskoblerja odgovor, da je to alpski jajčar Leontodon hispidus subsp. hyoseroides. Prilagam še slike za osvežitev, za katero rožo je šlo. lp

Veeno mislim,da bo moja trditev-seveda laično bolj držala.Kar sem našel slikic obeh sem lahko ugotovil, da ima alpski jajčar drugačen cvet-polnjen.

Danes sem pa delal ogledno za ponedeljek -Rudnico.Bo pa za konec tedna kaj več, ko bo Triglav.

Brane, jaz pa se 100% strinjam, da je alpski jajčar. "Polnjenost" koška je odvisna od faze razvoja, pogojev rastišča... Ravno predalpski dimek nima ne takih listov, ne ovojkovih listov. Seveda ti nihče ne oporeka, da vztrajaš pri svojem.
Dobra misel se mi zdi na 1 in da ni morda katera druga močvirnica? Recimo navadna?

Nekaj rožic iz Dolomitov, nad 2700 m.

Pa še nekaj rožic s kamnitih travišč, planinskih travnikov, prav tako iz Dolomitov, nad 2000 m.

Na približno 2800 m me je presenetil majhen polžek. Le kako preživi v teh razmerah? Lp

Zvonček, pri prvih slikicah št.5 je pirenejski kamnokras in ne mošnjak.

Otiv, hvala. Res je pirenejski kamnokras. Kako hitro človeka zavedejo čudoviti majhni cvetovi, da pozabiš pogledati še listke. Na tej poti sem naletela tudi na okroglolistni mošnjak, resda nekaj majhnih kupčkov in sliko vseeno objavljam.
Otiv, že dolgo se nisi oglasil, zato sem še toliko bolj vesela, da si me ravno ti popravil.

Na sliki 9 in 10 iz prve skupine je na sliki verjetno kranjski kamnokreč.

Zlatica me je prijazno, kot to stori vedno, opomnila na moje druge napačne določitve v drugi skupini rož.

Na sliki 7 ni planinska zvončica, vendar tudi trebušasta ni, ker so listi zvončice na sliki popolnoma drugačni od trebušaste. Zato sem popravila in napisala samo zvončice.

Glavinec je peresasti in ne lasuljasti.

Zlatica, hvala.

In ko sem še enkrat pogledala fotografije, mislim, da na sliki 10 ni škržolica, ampak enokoškasti svinjak, ki je pri nas redek, na dolomitskih travnikih pa ga je lahko najti. Prosim za vaš komentar, mislim, da je pred mnogo časa sicer o njem pisal Velkavrh.