Katera rožca je to?

Za zadnjo slikco lahko dam rešitev.Na levi so navadni črnilci-rumeno obarvani, ki rastejo tudi tu pri meni v gozdu. Zraven pa je klinolistni kamnokreč.Za belo rožco pa ne vem odgovora.Relikanijevo črno murko pa letos še nisem srečal. Od lani poznam več nahajališč-Črna prst, Rodica,Viševnik, Špik Hude police, Montaž in morda še kje.

15.7.2013 Ta črna murka raste na planini Konjščica.
Prav imaš, gozdni črnilec, na prvi pa je enocvetka- Moneses uniflora. Se pa slabo vidi, moram vzeti drug aparat.

Še to. tvoja kislica je po moje stebelna snežna kislica /Rumex nivalis Hegetschw/.

In JEGLIČ? Stvar debate. Rekla bi, da gre za dolgocvetnega ne za moknatega. Cvetna cev je /se mi zdi/ daljša od čašne, kar ju ločuje.

Imam čisto nov priročnik od Hoppeja, ki navaja kar par kislic.Apski kislec res ni, ker gre za drugo rožo, čeprav je zelo podobna kislici. Alpska kislica je že pravi rod-to je tista velika rastlina, ki jo je treba odstranjevati s pašnikov in zelo zarašča planine in ljubi vlago. Iz rodu Rumex je še planinska kislica in mala.Snežno kislico pa ima pod Rumex nivalis, torej gre za podvrsto kot si navedla-stebelno snežno kislico.

Dobra analiza- Povej mi, prosim, kako si ugotovil, da je rapontika že odcvetela. Jaz nimam izkušenj z njo.
Si pogledal povezavo za alpske rožice, ki sem ti jo napisala?

@Apolonija pozdravljena!
Tudi sam sem malo pobrskal za rapontiko na internetu in zasledil,da cveti v juniju in juliju. Tako, da mislim,da Branetova ši ni cvetela.

Ne vem, meni se je zdelo kot, da so cvetovi suhi. Sem jih celo pošlatal.Sem jo pa prvič videl. Sicer sem šel že večkrat na Štabce dol ali gor, vendar jo nisem takrat poznal.Treba bi bilo vedeti , če cveti kasneje ali preje kot kranjska lilija. Kranske lilije ali zlatega jabolka je bilo polno melišče na Štabcah.Je pa v novem priročniku od Hoppeja enaka slikca kot sem jo jaz posnel.Tudi pri njem piše, da cveti od julija do septembra.Tam okrog Triglavskih jezer ali pa Bogatina bom hodil spet nekje okoli sredine avgusta, ker hočem dobro posneti obe vrsti košutnika. Vem , da eden cveti preje.Trenutno tudi nisem še našel cvetočega clusijevega petoprsnika in nobene visokogorske zvončice in razen dveh modrih glavincev nobenega drugega. Hočem jih točno določiti. Hočem tudi točno določiti ta beli drobiž-peščenke, popkorese,črvinke. Mešam tudi vse popone.Za relikanijevo murko ne bo problema, ker poznam kar nekaj rastišč.Za alpsko možino bom šel 1.avgusta na Črno prst.Rad bi našel recimo šopasti repušnik,pa morda dvobarvno kosmatuljo.L.P.

Oj, Vito, kaj počneš v tem lepem vremenu? Nič rožic? Veš, jaz razmišljam tako: Mogoče so nekatere že odcvetele, nekatere pa še ne. Mogoče je Branetova odcvetela, mogoče samo nekaj cvetov... Brane /najbolj verjetno/ ve, kaj vidi in slika. Mene zanima, kako se loči še ne odprt popek in odcvetel košek. Si jih pa želim videti, mogoče drugo leto. Lp

Brane, pa si odgovoril medtem, ko sem pisala. Predstavljam si, da bi bili ovojkovi lističi, narazen, v sredini pa cvetovi, ki se sušijo, rjavijo. Na tvoji sliki pa zgledajo popki, ne vem. Ti gre tako "razglabljanje" Na živce?

Brane pozdravljen! Morda je tvoja res že odcvetela,sem ponovno pogledal druge slike na internetu z datumom ter nadmorsko višino,kjer je slikano in po tem sklepam.Je pa letos mislim vsa vegetacija malo v zamudi.
Srečno!
@Apolonija jutri grem na Slemenovo špico.

Otiv, jaz pa samo po videzu rastline in drugih slik na netu.

Sredi tedna grem na planino Pekol in od tam na enega od Špikov. Se že veselim. Konec tedna pa na turo od bivaka pod Kočno do bivaka pod Grintavcem na Grdi graben in Ovnov čer. Zelo rad imam to pot.

Občudujem tvojo motiviranost za prepoznavanje rožc. Kosmatuljo boš na Č.p. gotovo našel.

Tu bom dodal še kako prepoznano rožco z moje zadnje ture.

Samo preletela sem, pozneje bom bolj natančno pogledala. Na prvi sliki: zeleni volčji jezik-Coeloglossum viride.. Kaj pa praviš na alpsko cepetuljko Chamorchis alpina ???

Še enkrat sem primerjal obe roži in sta si na neki način podobni. Jaz sem našel samo eno rastlino, kar je značilno za jezik, cepetuljke pa ponavadi rastejo v skupini.Primerjal sem Hoppeje slike in Strgarjeve in od Alenke.Cvetje , ki je nanizano ob steblu do vrha je pri jeziku bolj skupaj, pri cepetuljki narazen.Sem pa to rožo prvič videl. Na Velikem Špičju pa rasteta obe vrsti.

Mislim, da sem s to turo botanično opravil. Kar je še, pa ni uporabno za objavo. Včasih tudi po petkrat slikam rožco pa ne uspe.Sedaj z novim aparatom je seveda veliko bolje.L.P.

Brane za primerjavo cvetja poizkusi čim bolj približati cvet,tako da se vidijo detajli cveta,ki so zelo pomembni pri podobnih rožcah.Tako velja tudi za tvojo prvo cvetko danes.Jaz bi pritrdil Apoloniji po primerjavi slik z interneta.
Lep pozdrav!

Jaz še nisem videla ne ene ne druge orhideje; pa bi ju rada. V.Ravnik pa ravno za jezik piše, da lahko raste v skupinah. Cepetuljka je edina orhideja, ki raste visoko v gorah- 1500 do 2500, ima liste podobne travi in je nizka. Jezik ima steblo visoko do 25 cm in je olistano do klasastega socvetja. Listi so spodaj ovalni, zgornji pa so podobni krovnim listom. Tega se na sliki ne vidi dobro, ti pa gotovo veš. Lp

16.7.2013 Pri gledanju tvojih rožic sem se spet nekaj naučila, Brane. Menim, da je med obema zlaticama bolj razlika v pritličnih listih kot v cvetu. Pri alpski so debelo narezani listni roglji, druga pa ima ozke, suličaste.

Od Hoppeja je sploh moj prvi priročnik o alpskem cvetju. Imeli smo sicer eno malo žepno knjižico pa se je nekam zgubila. Iz knjižnice pa sem res že vse imel.Ravno v tem Hoppejevem priročniku je reklama za priročnik Vlada Ravnika-Alpsko cvetje Slovenije, ki bi bil zame verjetno ustreznejši in ga moram nabaviti.Hoppejev priročnik je sicer odličen, vendar je namenjen bolj splošni evropski alpski publiki.Manjkajo recimo pri nas splošno znane gorske rože kot je kamniška murka in še bi lahko našteval in tudi poimenovanja so včasih drugačna, zato, če ga citiram oziroma kar pri njem najdem,navedem še latinsko ime. Recenzijo tega priročnika sem tu objavil.V Planinskem vestniku je objavljeno popolnoma enako mnenje, pa ga nisem nič kopiral, temveč sam ugotovil.

Res pa, pa da sem včasih pri slikanju prehiter in se preveč hitro zadovoljim s posnetkom in pozabim predusem na liste, ki so pri določanju velikega pomena.Ko potem doma ugotovim stanje mi je kar malo žal , da se nisem bolj potrudil.

Jaz imam tudi žepno knjižico o alpskem cvetju, potem več Wraberjevih knjig, tudi njegovo 2x2oo apskih rastlin, Ravnikovo, v kateri so v bistvu akvareli alpskih rožic. V njej so povdarjene botanične značilnosti, kar je včasih koristno. Zelo mi je všeč njegova Orhideje Slovenije. V nobeni ne najdeš vsega. Potem pač iščeš po netu, kjer pomaga "Zaplana" in Alenka, pa Peter in včasih Miljko. Ker me zanimajo tudi vse druge rastline, imam še marsikaj. Preprosta in pregledna je, na primer, Kaj neki tu cveti?/D.Aichele-M.Golte-Bechtle/.

Verjamem, da ni človek pri slikanju vedno na vse pozoren, odvisno je tudi od raznih okoliščin... Zato pa se učino in nas žene naprej..nasmeh
Še to: kdaj si objavil recenzijo, da ne bom preveč iskala. Daleč nazaj?