Bo bo pa res nekaj na tem, bravo!.Kot preobražen yogi se zadnje čase odzivam le še na impulze tistega pristnega, pravega pa naj si bo to narava(veter,sneg,kamen,živali,otroci,rože)ker ko si "bel-prosojen", potem šele opaziš, čutiš, veš da je vse ostalo izguba časa, zaviranje razvoja (neplemenitenje) duha ter onesnaževanje lastnega energetskega telesa.Že ko včasih redko popijem kakšno pijačo zunaj po lokalih in ko poslušam vsakdanje govorice ljudi polne nekih pogojenosti, komoditete, načrtovanj, opravljanja in ne vem še česa, mi vedno pride v tolažbo govor maše Matere, ki pravi, da njeni yogiji niso več navadni ljudje,so transformirani(brez ega,pogojenosti) in, da je naš pogled ter samo življenje popolnoma drugačno(prednost in ideale delimo z celoto, se žrtvujemo za pravico, duh biva nepogojen od vplivov sveta v čisti enosti),kot ga živijo drugi.