Mala Mojstrovka

Viharnik...se podpišem! Tu v dolini je res težko, zgoraj pa je raj.

Viharnik, verjetno je bilo res zanimivo doživetje, ampak zaradi takšnih "carjev" se potem naši možje in prijatelji izpostavljajo v gorah, ko vas hodijo reševat.
Ste kdaj pomislili na to?

Ma, saj tisti vzpon ni bil nič kritičen, podobno kot na Šmarno goro, le, da sem se moral malo dlje peljati na izhodišče.Če ne bi toliko vleklo na grebenu in sneg letel direktno v obraz, bi še do vrha prišel.Če bi bila pa nuja pa tudi zagotovo.Lp!

Včasih je potrebno doživeti tudi kakšno bolj neugodno vreme, da znaš bolje ceniti in spoštovati gore takrat, ko se kopajo v soncu. Viharnik ni plezal na zahtevno goro, ampak se je povzpel proti Mojstrovki, na katero se pozimi v še slabših razmerah vzpenjajo množice gornikov in turnih smučarjev. Ko so razmere postale neugodne se je znal obrniti in to je tisto, kar ima težo. Mnogi namreč nikoli ne najdejo te meje.

Danes 27.7. po Hanzovi na MM. Okoli 10h so meglice odele vrh, tako da je bilo z razgledom konec. Vmes sta se za trenutek pokazala M. in J. Na vrhu snega do kolen če poklekneš.
Za nama je po Hanzovi prišlo še več pohodnikov. Zanimivo kako malo jih uporablja čelado, kaj šele samovarovanje.

To nije zanimljivo, to je žalostno da jih malo uporablja čelado, kaj šele samovarovanjea . Varen korak vsim !!!

Celo v okviru PD ne uporabljajo varovanja na Hanzovi poti.
http://www.mojalbum.com/pdmaticams/20110723-mojstrovka

Čelade sicer so.
Če bi bil jaz vodnik PD zagotovo ne bi prevzel odgovornosti in peljal skupine brez samovarovanja na takšno pot, in trepetal kdaj bo komu zdrsnilo. Saj ne da se ne bi moglo kaj narediti tudi tam, kjer se ni možnosti pripeti, vendar tveganje je potrebno zmanjšati na minimum.
Po drugi strani pa so včasih vse te poti zlezli brez varovanj in čelad.

Lani mi je par minut po tistem, ko sem se jezila, da imam čelado na glavi samo zato, da mi je še bolj vroče, priletel kamen nanjo. Od takrat ne premišljujem več.
Samovarovalnega kompleta pa do sedaj še nisem uporabila...

Nata24, tudi v tem je poanta, kamen ti je priletel na čelado . . . malce strahu, trenutek nezbranosti, namesto za jeklenico zagrabiš v prazno, pa še neroden korak . . . če imaš/uporabljaš samovarovalni komplet, se nekako izide . . .

Ali pa zagledaš kačo
Vse to vem, ampak do sedaj se mi še ni zdelo potrebno.

Ja, res je, gore je treba izkusiti tudi v slabših razmerah in ne vedno v soncu in oh in sploh... S tem se zelo strinjam, ker potem človek dobi o vsem bolj celostno podobo in ceni stvari...
Ni pa tu samo glava, kamen ki leti s strmega ostenja ti lahko mimogrede polomi podlaht ali noge, če si ravno raztegnjen...

Srečno in po pameti!

Ja,veliko se govori o čeladi. Ali je primerna kolesarska?

Moje osebno mnenje. Primerna ravno ni, je pa bolje kot nič.

Kje pa se kupi tapravo?

V vsaki trgovini kjer prodajajo gorniško opremo. Pa mal po spletu pobrskej. Tud na tej strani je že blo dost govora o tem.

@Kje pa se kupi tapravo, lol?
sej ne morš verjet; morda na Stradunu...

mostiščar.........tukaj imaš link,se zelo splača v kompletu nabaviti,pa nimaš več problemov,si opremljen za v stenohttp://www.hribi.net/malioglasi.asp?id=178

Danes štartala v prečudovitem jutru s parkirišča pri Jasni v Malo Pišnico. Ob Pišnici, enkrat levo, drugič desno, steza je, steze ni, dokler ne prideva do lovske koče, od tam pa navzgor do Grla. Od tam zelo lepi razgledi proti zahodu, na čelu z Jalovcem. Nadaljujeva čez Sleme, kjer se je kar trlo obiskovalcev, nato pa do Vratc, kjer se nam ponovno pridružijo trume pohodnikov (žal, moram napisat, neprimerno opremljeni tujci v teniskah, brez rezervnih oblačil,.. predvsem Madžari, nemško govoreči,..). Pri vstopu v plezalni del "Hanzove" naju vsaj spustijo naprej. Na vrhu zares pestra druščina, od Madžarov, Poljako, Nemcev, Italijanov, nekateri bi kar po Hanzovi z otroki brez samovarovalnih kompletov v dolino, na srečo sva jih od namere odvrnila. Sestopiva proti Grebencu, med potjo pa srečujeva družine z majhnimi otroki, ki še kar rinejo gor, čeprav so bili vrhovi že oviti v meglo, (spet v neprimerni opremi, predvsem v teniskah, brez toplih oblačil). Kmalu pod Grebencem jo mahneva po bližnjici proti Vršiču po melišču (potrebno se je držati bolj levo, saj se melišče razdeli na dva dela, desno pelje v ruševje, kjer je proti koncu malo težji prehod, po levem pa ni problema. Ker se nama zdi Erjavčeva koča še najmanj skomercializirana, si tam privoščiva okrepčilo, nato pa sestop predvsem po bližnjicah do Jasne.

Super turco sta naredila....jest pa sem vaju čakala v Tamarju s kavico....se vid na eni slikci