Loška Koritnica - Mangart
V vročih dneh je Loška Koritnica vpeta pod hladna strma ostenja vse od Mangarta do Jalovca, slednji pa tudi precej pozno dopusti soncu posvetiti vanjo. Spodnji del je do vstopa v strma pobočja Malega Koritniškega Mangarta brez večjih posebnosti.
V tisti težji del strmih pobočij sem vstopila v senci, kjer mi je jutranja rosa povzročala še največ težav, predvsem na parih nezavarovanih odsekih prečenja vlažne zemlje in šodra. Nato je postalo lažje in tudi Huda škrbina je zelo dobro varovana.
Strma pobočja trav so bila suha in niso predstavljala težav, v mokrem pa bi bilo lahko povsem drugače...
Pot je zelo lepo markirana, ravno prav v ključnih odsekih kjer je to potrebno (biti malo stezosledca na momente je prav prijeten dražljaj) in jeklenice so v odličnemu stanju.
Kaj lepšega, kot prvič postopati popolnoma sam po tako samotni in prekrasno speljani poti, polni prečudovitih razgledov...za zaljubit se
Na vrhu gužva, ki po vsemu doživetemu na poti nikakor ne more pokvariti razpoloženja na cilju.
Poklon Mangartu in zahvala tistemu, ki me je za to pot navdušil