Matajur

Lepo, da še kdo na tak način doživi odmaknjene konce SLO...in v njih uživa

Danes je čudovit sončen dan, a mrzel. Zapeljeva se po Soški dolini do naselja Idrsko, kjer zavijeva levo in z vožnjo nadaljujeva strmo v hrib in po 9 km vožnje se pripeljeva v naselje Livek, od tu nadaljujeva pot še cca 2 km do zaselka Avsa, kjer parkiram vozilo. Temperatura zraka -10 stopinj. Cilj je Matajur visok 1642 m, ki je tudi mejna gora med Slovenijo in Italijo. Pot nadaljujeva po kolovozu, kjer so markacije lepo vidne. Do višine 1150 metrov je pot kopna od tu dalje je sneg, ki je pomrznjen in podlaga je zelo trda. Pot naju je vodila mimo Idrske planine, ki je na višini 1245 m. Levo od planine je Mrzli vrh visok 1358 m in je tudi najvišja točka slovenskega dela. Po 1,5 uri hoje po slovenski strani doseževa najin cilj. Na vrhu Matajurja je kar spodobno vleklo, temperatura je bila -16 stopinj. Od tu so res čudoviti pogledi na Kobariško kotlino, Kaninsko pogorje, Krn, Mangart in Jalovec ter proti Slovenski Benečiji. Proti JZ pogled ni bil kaj prida, tako da morja ni bilo prav lepo videt. Po foto terminu in prigrizku nadeneva dereze, saj je bila podlaga zelo trda in pod njo led. Tako opremljena se varno spustiva proti najini izhodiščni točki. To je bilo tudi moje današnje darilo meni, za moj osebni praznik.

lepo a mrzlo turo sta ubrala za tvoj praznik-čestitke ob tem dnevu in veliko lepih in srečnih vzponov še naprej!

Parkiranje na mestu, ki je videti na 1. sliki ni primerno, ker oviramo domačine pri njihovem delu.
Urejeno parkirišče je le nekaj metrov naprej!

Hvala za lepe želje. Res je. a ta dan niso delali, preverjeno. 300 m naprej je parkirišče.

Danes sem šel na Matajur po malo drugačni poti, izhodišče (nekdanji) MP Robič in po 724 Via Palma gor. Precej strmo (poudarek na precej in strmo ), mestoma je treba plezati po skalah in se vleči po koreninah. Kar naporno, saj je treba premagati več kot 1000 v.m. preden se smer priključi na pot 725, ki pripelje iz vasi Štupca/Stupiza.
Palmo odsvetujem v mokrem in tudi za sestop ni najboljši izbor (s psom se ne bi upal)
Markacij je dovolj, edino v zgornjem delu so redke in je treba dobro opazovati. Stezica je in je ni, polovica smeri je bolj markirano brezpotje.

Od izstopa iz Palme do vrha je še cca. ena ura, vzpon skupaj okoli 4 ure, sestop do Stupizze in peš po cesti do MP Robič pa še 4 ure.

Evo še slikice od danes. Dopoldan vetrovno in sončno. Popoldan se je pa veter umiril. Snega nikjer več.

Danes izlet na Matajur iz Avse. Proti vrhu je še kar nekaj mokrega snega, pot je tudi precej blatna. Ker pa bodo temperature tudi v prihodnjih dneh precej visoke, ga bo hitro pobralo. Ne pozabite na zaščitno kremo, sonce je že precej močno. So pa razgledi prekrasni, sploh na Krn.

Moje prvo oglašanje na forumu hribi.net. Lep pozdrav vsem skupaj. V petek, 27.4. sem bil z družino na Matajurju. Enaindvajsetič. Od 31.12.2009. Pred tem sem za Matajur le slišal...
Nazaj grede zapeljal čez kamen in poškodoval avto. Do nevoznosti. Po dobrih dveh urah čakanja v Mašeri nas je rešila avtovleka in nadomestno vozilo. Upam, da bo mehanik Jože našega "miškota" spravil ponovno k sebi, ker Matajur zopet vabi...

Prejšnji vikend je bil kot naročen za obisk gora...tudi tistih nižjih, ki pa s svojo nižjo lego prekašajo-vsaj po razgledih, marsikaterega 2tisočaka. Jz sem hotla nekje spat-bivak ali koča, a tisto prvo me je bolj vleklo. Pa ni prišlo niti do enega, niti do drugega.

Matajur je bil tokratna destinacija... ki je po dokončni odločitvi prehitel Kobariški stol. Povsem drugačno doživetje, kot pred dvemi leti, ko nas je na vrhu pričakala megla ter seveda mraz.

Skratka, startali sva iz vasi Avsa. A nekoliko višje, kot običajno...po "stari poti". Ki prijetno hladi in radosti dušo z kar hitrimi razgledi tja proti Krnu...in še dlje...proti našim najvišjim vršacem. V gozdu opazive strelne jaške, ki so opomin na pretekle grozote te čudovite pokrajine. Preko Črničevja prideva na Srednji vrh, soseda bolj znanega Mrzlega vrha, ki leži nad Idrsko planino. Prideva do makadamske poti, ki je zares lepa in pripelje do planine. Tu srečava starejša planinca iz Sežane, višje gor pa še znanega primorskega zeliščarja, ki z nama deli nasvete o primerni uporabi določenih zdravilnih rastlinic. Poučevanje o tem je vedno dobrodošlo, saj nikoli ne veš kdaj boš kaj potreboval. Nato pa desno v hrib. Z višino se odpirajo vedno lepši razgledi...ki jih kar ne zmanjka. Prečiva še greben in že sva na vrhu. Očarani in "zadeti" od lepot narave. Zaželiš si, da bi ti trenutki kar trajali in trajali, in da bi se čas kar ustavil. Nasmeh na obrazu ter veselje in sreča v očeh sta nepojmljivi...in neprecenljivi. Kmalu pride za nama prvi gorski kolesar. Ki zapusti vrh po kakih 20min. Tako da imava vrh samo zase. Pa ne za dolgo. Pohodniki, no ja, bolj izletniki-vsaj po obutvi sodeč, prihajajo iz spodnje koče. Večinoma Italijani. No, tudi slovenska družinica prispe na cilj. Amaterski fotograf naju poduči o bližnjih vrhovih in o primernem času obiska. Strinjava se, da je jesen najlepša za obisk gora. Ko se listje obarva v tople rdeče odtenke, sonce pa prijetno greje...in ko se obisk gora vidno zmanjša. Po debeli uri poležavanja in predvsem uživanja je pač treba oditi...s težkim srcem. Srečave še nekaj planincev, ki bodo spali najbrž v eni izmed koč. Sestopiva v smeri Idrske planine. Mene vleče še na Mrzli vrh...za piko na i. Spet uživanje...in opazovanje živine na paši. Sestop potem poteka po kolovozni poti mimo podrtih bajt, ki jih je kar nekaj. Nato pa po asfaltni cesti mimo Lovske koče do izhodišča.

Polni novih lepih, kaj lepih, čudovitih vtisov se vračava v Drežnico, kjer naju čaka prijetna topla postelja... z razgledom na še neobiskani Krn...ki pride na vrsto naslednjič, ko bom v teh koncih.

Za Matajur sta mi starša povedala, da je ob primernem vremenu očarljiv in vreden obiska in da te vrh ne pusti ravnodušnega. In kako sta imela prav. Definitivno se še vrnem.

Še nekaj sličic....

Danes na Matajurju.Malo oblačno,vendar zelo lepa pot,ki smo jo z lahkoto premagali.Obiskovalcev bolj malo a ni mi žal te poti

Je bil mogoče kdo v zadnjih dneh na matajurju? K me zanima kšna je pot z italjanske smeri, se da pridet z avtom do koče? lp

V ponedeljek, 24.12.12 je bila cesta prevozna samo do vasi Matajur. Naprej zaprta, zasnežena in poledenela. Prevozna z verigami ali pogonom na vsa 4 kolesa.
Glede na tople pretekle dni, se je verjetno veliko snega stopilo, kar se vidi tudi na spetni kameri.

Ali je bil kdo na Matajurju v zadnjih dnevih? Je cesta do Avse prevozna, splužena?
hvala

Predvidevam, da je cesta splužena, saj živijo v vasi ljudje, ki delajo v dolini, pa šoloobvezni otroci....Ne spomnim se, da bi bila cesta kdaj prej, ko je bilo snega še precej več kot zdaj, zaprta ali neprevozna.

Radovednost, kako je s snegom na Matajurju, me je gnalo tja gor. Mimo Sovodenj do vasi Matajur (italijanska stran) je cesta normalno prevozna, potem pa smuči na noge in proti vrhu.Pešakov s krplji ali brez veliko, prav tako turnih smučarjev. Podoba zimskega Matajurja pa klavrna. Sneg spihan ali pa nanešen, gaz narejena do vrha, tako tista za peš kot smučarska. Na vrhu megla, da nisi videl par metrov pred sabo, smuka pa od juhuhu do malo manj juhu. Odvisno kje si izbral "špuro". Sama sem se že gor grede odločila za skrajno desno (v smeri vzpona) in izbrala prav....bolj kot sem se bližala koči Pelizzo, bolj je bilo pršičasto. Če bi se spuščala po letni poti, bi morala vijugati med snegom in travo.Po cesti pa je letelo . In ker so bili travniki lepo prekriti s snegom, sem seveda "rezala ovinke" in na koncu ugotovila, da je bila smuka najboljša od približno 1400nm navzdol. Preverila sem še razmere na cesti med vasjo Matajur in Livek ...spluženo in dobro prevozno.Tudi do vasi Avsa.

Bravo Ksena, da dobimo uporabne podatke od domačinke izpod Matajurja .

Ja hvala,Igor....sem se naučila od tebe....

Danes na Matajurju kot v pravljici. Do vasi Matajur cesta kopna. Nad vasjo pa zaprta in na debelo zasnežena. Kljub napovedim zelo toplo vreme (na izhodišču -4, ker pa ni pihalo, pot pa se vzpenja po sončnih južnih pobočjih, je bilo par pohodnikov že v kratkih rokavih).
Odpravimo se preko planine Gosnach do Maršinske planine (Malge di Mersino). Do tu je pot lepo shojena. V spodnjem delu poti je približno 5 cm mehkega snega na trši podlagi. Proti Maršinski planini pa se količina mehkega snega veča. Na začetku planine se dobro shojena pot usmeri navzgor proti Domu na Matajure. Mi pa nadaljujemo pod zahodnim pobočjem Matajura mimo jezerca (ki je globoko pod snegom) proti koncu planine. Sprva nameravamo pri jezercu zaviti proti Domu na Matajure in od tu naprej proti vrhu, pa nas lepi razgledi in uhojena pot vlečejo proti severnemu grebenu. Snega (še vedno zelo mehkega) je približno 0,5 metra na zmrznjeni podlagi. Pot po grebenu je sicer uhojena (stopinje, ki so jih naredili naši predhodniki so globoke skoraj do kolen). Kljub temu je pot zelo nevarna in jo odsvetujem. Preči namreč strmo pobočje, kjer mehek sneg lako popusti.
Na vrhu krasni razgledi, samo morja se ni videlo.
V dolino se odpravimo mimo Rifugio Pelizzo in naprej po zasneženi cesti do vasi Matajur. Snega tudi tukaj veliko. Mehek sneg je še vedno na trdi odlagi, tako da se ne udira skoraj nič.

SuzanaM ČUDOVITO Ta Matajur moram enkrat vadeti me že nekaj časa vabi.