Seznam forumov / Slovenija / Splošni pogovori / Moji spomini gora skozi objektiv / Stran 18

Moji spomini gora skozi objektiv

Natisni

otiv26. 01. 2011 14:56:05

@tisa Pozdravljena!
Meni je bilo v gorah lepo, ko sem fotografiral vse to,zdaj pa vsem vam pokažem, kaj rad imam.
Ovčke sem slikal na poti na Lanež( blizu Raduhe), kozoroga pa nekje na poti od Korošice proti Planjavi, če se ne motim.
Srečno nasmeh

otiv27. 01. 2011 08:15:20

Golte, so pa gora, kamor me moja strast do gora največkrat potegne.Pa, saj jih imam skoraj pred nosom in le lepo vreme naj bo in jo že mahnem na to prelepo goro.

V jeseni je povsod lepo in človek se počuti, kakor, da bo poletel pod nebo.

Tudi ta fotka je od tod, samo fotograf je šel drugod.

Na Golteh so pa tudi brusnice doma,samo same ne skočijo v vaša usteca.

Golte so planina, kjer pase poleti se živina.

Je isto drevo, samo meni je pri srcu bolj toplo, saj poba naša z menoj gresta na goro.

Tako je pa pozimi, kadar megla je v dolini, mi pa smo na zraku,saj sovražniki smo tobaku.

Golte, pa so tudi smučarsko veselje, le če zima dovolj snega pripelje.

In še ena za slovo, s povabilom, pridite na to goro, da vaše, kakor moje srce, srečno bo.

otiv27. 01. 2011 10:44:26

In zopet nekaj spominov na pomlad in poletje, ko v naravi prevladuje cvetje.

Oh, kako lepa je narava, roža plava, tudi tebe videti je srčna zabava.

Le,kaj pripisati temu lila cvetju, kakor kava prija po obedu.

Ostrina malce mi nagaja, toda mislim, da fotka je taprava.

Tako je pa pod Golico, za malico, pa mami spekla je pehtranovo potico.( pa tudi mene je naučila)

Nismo cvetje, smo druge sorte razodetje.

otiv31. 01. 2011 13:29:47

Ob obisku Triglava,pa je lepo,če vrh njega zaplapola zastava,kar se meni je zgodilo,mi pa ob tragični nesreči dekleta tudi malce veselje zagrenilo,tako nepredvidljivo je naše življenje.

Vsi ga poznamo, radi ga imamo,saj najvišji vrh naših je gora, kamor vsak se rad poda.

In gornik je srečen,ko pozdravi Aljžev stolp vrh Triglava, ko na njem vihra naša zastava.

Znani Vodnikov dom in panorama, za njim, na katero vrh hitim.

Pogled z vrha Triglava, proti zahodu, do kamor seže oko.

Še danes ob tej sliki mi je hudo, ko spomnim se na njeno slovo od Triglava, gorskega raja.

Staničev dom gori, le brez skrbi, morda se v kuhinji, kaj smodi.

To pa rožice so vrh Triglava, še sneg jim je zabava.

Te steze se pa veselijo gorniki, ki s Trente na Triglav hitijo.

Jutranji pogled proti Škrlatici, velikokrat v zarji pravi lepotici.

Tudi v samih skalah so rožice, velikokrat brez vode,pa jim vseeno cveteti uspe.

Triglavska roža, samo meni ni veliko cvetja namenila.

Vse do Krna se še vidi,vse naprej izgubi se v sivini.

Triglav pa nima samo Vrata, ima tudi okno, ki pa ni veliko,saj kdo pa nosil bi tu gori šipo

So mi dejali, da na Luknji sedim, sem čakal, kaj zgodilo se bo, le oblak prekril je nebo.

Težko je rožice dobiti cvetoče,saj vse prehitro poleti prizadete so od toče.

Blizu Triglava, pa so tudi jezerca plava, po katerih polno biserov tava.

Kako te rožice omamno dišijo,ga ni izdelka med parfumerijo

otiv31. 01. 2011 19:03:35

In zopet nekaj umetnin narave,za vas, pa morda malce zabave.

Zgoraj ribja glava,le vode ni, da zaplava.

Nevem, kaj predstavlja to, samo kipar je imel težko delo to.

Možic prvi v vrsti stoji,da bi, kaj povedal, pa se bati ni.

Le, kdo je nosil te skale, na to goro,pa pazite na svojo glavo.

Da ne bo sama sivina skal, pa sem še ta sončni zahod dodal.

otiv1. 02. 2011 07:28:05

Izlet na Golico,je pa kakor, da namesto kruha jedel bi potico.Seveda,da vam je v veselje gledati polja cvetočih ključavnic,kakor pravijo narcisam Gorenjci.

In če je lepo vreme,vidite še Triglav, ki mu lahko pomahate v pozdrav.

To sicer ni na Golici, je na Rožci, njeni sestrici.

Ključavnice,ki odpirajo srca naša in nikoli ne zaklepajo.

Pogled proti Rožci in Dovški Babi in še marsikaj drugega,kar vam je znanega.

Le, kdo drug bi sedel med njih,kakor jaz, ki rad vonjam njih dih.

Upam, da vam je bilo na moji Golici lepo, zato letos le pot pod nogo in pojdite na goro.

otiv1. 02. 2011 15:30:02

Popeljati vas moram, pa tudi na naš Hom,ne preveč visok hrib v bližini Griž,ki so vam morda znane.Na Homu je cerkev in planinski dom,tako, da lačni in žejni ne boste odšli od tod.

Tam gori na hribčku pa cerkev stoji, Hom hribu ime pristoji.

V jeseni pa vse barvo dobi,da naravo krasi.

To je pa že na pol poti, kjer kozolec star stoji.

In pogled proti našemu mestu Žalec, središču zelenega zlata.

Mesto Žalec in daleč v daljavi Ojstrica.

otiv1. 02. 2011 16:26:56

Po gorah sneg leži,mene pa domotožje po cvetju tiši. Za zdravilo, pa nekaj cvetočih poljan.

In to je že prvo zdravilo,verjetno bo še koga ganilo.

To pa dvojno je zdravilo,saj poleg rožic še Ojstrica je krepilo.

bostjan851. 02. 2011 19:22:59

pa še malo mojih slik lanskega poletja,tokrat iz Slemena,kako pesmico pa bo Otiv povedal nasmeh

otiv1. 02. 2011 19:39:10

@boštjan85 Pozdravljen!
Sleme je pa gorska tratica,kamor se rada hodi pasti naša dušica,kjer vidimo naš Jalovec, večni zmagovalec.

Nekaj malega bo, pa naj še drugi kaj povedo. nasmeh

bostjan851. 02. 2011 19:41:34

he he,dober si,rad gledam tvoje fotke in preberem vse pesmice

otiv2. 02. 2011 10:03:11

Otiv, ne bo čakal na maj,da rožic pokaže se kaj,skener malo požene in slikce za vse nas so naložene.Srečno vsem vam, ki hodite ali plezate, samo da se tega veselite in svojo telo krepite in ne nazadnje s fotkam in teksti, vse to med nas podelite.Hvala!

Šopek za vas ali nas, samo, da je naravi v okras.

Za skomine, samo oprostite, ni najboljše ostrine.

Trata na gori cveti,vsi smo veseli, tega sveta,še posebno skrbna čebelica.

Kaj vam govori oko, ko vidi to,verjetno markacijo,ki včasih se je prav razveselimo, če se izgubimo.

Pa še ena markacija z drevesa,do zmage vašega ponosa.

otiv3. 02. 2011 10:25:16

Na Veliki planini zdaj še sneg leži, jaz pa spomnim vas, na pomladne dni,saj takrat tam, vse cveti.

Polja cvetic bi rekel stric,samo, kje boš hodil, da ne uničiš rožic.

Srečno pot po planini vam želimo,me rožice bele, ki v toplem pomladnem soncu smo vesele.

Taka je pomlad na planini,naj vam ostanejo lepi spomini.

Tudi me smo vesele, le kaj ne bi bile, rožice bele,saj sonce greje vse nas.

Plavo pa kakor nebo,samo, da se kdo, ne zaljubil bo.

otiv3. 02. 2011 15:58:37

Zlatih macesnov, pa tudi ni nikoli dovolj za naše oči,pa poglejte si fotke tri.

Macesni rumeno zlati,kako vas je lepo opazovati.

Prelep macesnov gozd,bi rekel gozdar,naj živi človeku v dar.

Čopič v roke, pa narišite to barvito drevo,morda uspelo vam bo.

otiv8. 02. 2011 21:37:53

Pa pojdimo na strme vrhe,kjer ženske nore.
Mislim,da nekaj podobnega piše v planinskemu domu na Korošici in ni zraslo na mojemu zeljniku.

Najlepši pozdrav z gora,je jutranja zarja.

Pa ne mislite, da samo ženske nore,rožice tudi mene hladnega ne puste.

Zdaj pa še Babo imamo na sliki,želim,da vseeno ostanejo dobri stiki.

Lepo pogledati je cvetje to,ki prekrilo je goro.

Macesni zlati poživijo sliko,ženske to napravijo z odliko.

Barve za slikarje, saj zmešati jih je pravo znanje.

otiv14. 02. 2011 19:08:40

Z imenom Baba je imenovanih veliko gora pri nas,naj vas popeljem na Veliko Babo, ki se nahaja blizu Krnskega jezera.

Levo je Velika Baba, ki ima rada vse nas, kateri smo ji namenili svoj čas.

Tak je pa pogled v obratni smeri,le če nebo se ne zacmeri.

Pogled na Triglav in nešteto drugih višav,vse poznamo,radi jih imamo.

Mislim, da se v daljavi Veliki Klek vidi, od koder so tudi lepi spomini.

V smeri Jalovca je slikano to, kaj vse se vidi,pa bo težko, saj oblaki delajo zmedo.

Višinomerilec snega, skoraj bi prenizek bil, toliko nasulo je snega.

otiv17. 02. 2011 07:50:41

Pa pojdimo zopet v Karavanke,naše severne "planke",da vidimo, kaj se dogaja, onkraj ograje.

Po dolini Belce smo krenili in se proti Kepi napotili.

Kakor vedno se steza postavi pokonci,da prekmalu ne pridemo do krav z zvonci.

Vreme je bilo tako, tako,zato tudi ni plavo nebo.

Mejni kamen verjetno še stoji, samo napis na levi strani več ne drži.

To je bolj za poživilo,tega moje oko na Kepi ni zasledilo,saj je bil drugi čas in drugo cvetje v okras.

Karavanke so znane po rožicah le teh, v maju cvetijo ob gosrkih poteh.

Kepa pa ima tudi strmino, potrebno je popaziti, da ne zdrsimo v globino.

Na Dovje se spustimo in za seboj Kepo osvojeno zapustimo.

tisa18. 02. 2011 06:42:51

Koliko lepih slikic imaš pa še na zalogi? Upam, da jih ne bo hitro zmanjkalo. Zelo so lepe, posebno pa duhoviti podnapisi v verzih. Očitno si mala pesniška dušica.
Pa srečno.

otiv18. 02. 2011 12:06:49

@tisa Pozdravljena!
Mislim,da je moja stara mama znala vedno, kaj lepega napisati in verjetno ima ona zasluge,kar jaz počnem danes.
Srečno, koder te sonce nosi,vsekakor, tudi po hribovski jutranji rosi.