Mrzla gora

SamoK in Lepenatka, lepo povedano, za Dprapr pa ne bi dal roko v ogenj, čeprav on tolmači na podlagi poznavanja terena kot dolgoletni gornik.
Že povedano, zaradi ogromno obiska v današnjih časih, kulture gorništva, ki peša na vsakem koraku, podiranja sedimentov skalovja zaradi slabih zim in velikih temperaturnih nihanj, vse to pripomore v gorah k večji previdnosti in vsaj tisti minimalni zaščiti samega sebe z gorniško opremo.Detajlne lokalne razmere pa pozna le peščica gornikov, ki pogosto zahajajo v gore, zato se večina ne more in ne sme zanašati le na napotke le teh.

Rok, zdi se mi, da malo pretiravate vsi skupaj (jaz pa z oglašanjem na tem forumu) s to krušljivostjo in s "podiranjem sedimentov" in s podobnim. Vse to je že obstajalo, odkar se gore obiskujejo in še prej. Preberi si malo članke iz starih PV, pa boš videl veliko podobnosti. Ali pa vprašaj koga, ki že pol stoletja hodi po gorah, kot nekateri na tem forumu.
Drugačna je samo obiskanost poti, kar pa je samo za pozdraviti. Še boljše bi bilo, če bi bilo še več mladih na teh poteh. Ni pa se problem izogniti tem vršacem, če se ne želimo ogrožati s padajočim kamenjem. Je še veliko poti, manj nevarnih in manj obiskanih.

Kar se pa tiče čelade, pustimo ljudem, da si jo nadenejo tam, kjer mislijo, da jo potrebujejo in jih ne gnjavimo po opravljeni turi s tem. Je že tako, da moraš včasih na lastni koži sprobati kakšno zadevo. Verjetno vsi vedo, da je zaščita pred padajočim kamenjem in je ne nosijo zato, da bi bili vsi na tem forumu srečni in zadovoljni.

Nič ni narobe, če si na forumu izmenjujemo mnenja pa čeprav pogosteje.
Glede padajočega kamenja je v gorah splošno dejstvo, vendar glede primerjave pogostosti podorov sedaj in le pred parimi destletji nazaj, ni primere.Zakaj ?.Ker so takratne zime izgledale kot se zagre.Sneg je bil debel, pokril in okoval je stene vse do pomladnih otoplitev.Zaradi tega voda ni prešla direktno v skalovje in ga ob ponovni morebitni ohladitvi spet širila.To se dogaja sedaj, ko tudi pozimi prihaja do toplotnih nihanj, skala pa ni okovana v led oz prekrita s snegom.
Gore so ambient, ki v človeku dviguje in plemeniti duha, vendar se ob vsesplošnem porastu ljudi, ne samo v gorah, vedno najdejo posamezniki, ki se ne znajo obnašati na poteh, v bivakih, skratka niso bili poučeni ali pa je njihova osebna morala povsem na psu.
Zato mislim, da skrb za vsaj minimalno varnost z opremo, če ne štejemo zunanje naravne dejavnike na gori, na katere ne moremo vplivati in jih predvideti, lahko izboljšamo.Trideset let nazaj razen alpinistov nihče ni nosil čelad, sedaj pa jo sam vedno pogosteje nadenem, pa naj si ljudje mislijo kar si zaželijo.

Viharnik, zagotavljam ti, da je pred parimi desetletji kamenje enako letelo kot danes.

Najbolje, da odprete to temo na Splošni pogovori in pustite to Mrzlo g. pri miru.
Še nikoli nisem imel čelade pri prečenju v Matkov kot. Pa ne pišem zaradi tega, da bi je vi ne uporabljali....
lp

Tudi Slap Čedca, SZ stena Dovškega Gamsovca, Razor, SZ Pihavca, jug Piparja v Zah. Julijcih, del Goličice in Vrh kraj sten v Prisanku... so takrat še ponosno stali.
Vsa ta dejstva v praksi najbolj potrjujejo alpinisti, ki so v stenah doma.

Jutro je obetalo lep, sončen dan in s koče na Ledinah sem se čez Savinjsko sedlo spustila po poti proti koči na Okrešlju, ampak samo do križišča in na levo proti Mrzli gori, kjer se je začel moj zanimiv, popoln dan...
Pot se je najprej začela po travnati stezici, nato pa prešla na kamnito in peščeno pot in nas tako pripeljala do sten, kjer smo se opremili s čelado, palce pa pospravili in začeli s poplezavanjem. Mrzla gora je skrivnostna, upravičeno ne preveč obiskana, vendar lepa in skoncentrirano zahtevna. Seveda sem v stenah imela prijetno družbo, ravno tako prvopristopnikov kot sem bila ta dan jaz. Skupaj, počasi in previdno smo prišli na vrh, občutki, ki so nas prevzemali so bili prelepi. Po meditivnem vpijanju lepote z vrha smo previdno in počasi sestopili. Tukaj napake niso dovoljene, zato previdno...

Zvončnica, lep in zanimiv vzpon s čudovitimi fotografijami. O zahtevnosti Mrzle gore si pa lepo napisala v zadnjem delu prispevka. "Po meditivnem vpijanju lepote z vrha smo previdno in počasi sestopili. Tukaj napake niso dovoljene, zato previdno..."

V gorah se najdemo sorodne duše. Mrzla gora je bila v nedeljo pravi raj za tri uživače,ki so se spoznali na Mrzlem dolu-primorsko štajerska naveza in jo skupaj mahnili proti tej spoštovanja vredni gori.
Preživeli smo čudovit dan ob plezanju, fotkanju in prijetnem druženju.
Zvončnica,lepo si predstavila naše skupno potepnje in vesela sem,da smo se spoznali.

lepenatka, tudi jaz sem uživala ta nepozaben, uživaški dan, vesela sem in polna še za eno čudovito spoznanje - vaju dveh in gore, na katero smo se z vso spoštljivostjo povzpeli in še z večjih spoštovanjem z nje sestopili, to je naša kraljica

Pohvale vsem za uspešen vzpon in sestop iz Mrzle gore. Zame je ta gora kraljica KSA.

Zvoncnica, super fotke , predvsem si zelo realno zajela podobo terena...lepo obujati spomine. Srecno!

Danes s kolegom startava v Belski Kočni.
Najprej sledeč "pikicam" na Krničko goro, nato zelo zoprn sestop v Latvico in potem na vrh Mrzle gore.
Sestop proti Okrešlju, ampak samo do škrbine ,ki loči Mrzlo goro od svojega soseda.Od tu preko škrbine in brezpotno proti odcepu za Krničko goro, ki je cca 500 višinskih metrov niže. Sicer gre na tem delu baje lovska pot,midva sva jo na žalost ujela le cca 100 metrov pred odcepom za Krničko goro.
Vreme tako...tako.
Lp

Če se bo kdo namenil na Mrzlo goro iz Matkovega kota (in bo tam prvič, morebiti celo v nočnem času) je dobro vedeti, da je usmerjevalna tabla trenutno podrta. Meni bi ta informacija danes prav prišla

Bolj kot tabla, me je skrbelo to, da ne bo vozilo moteče lastnikom zemljišča, ki spravljajo les.
Kot sem že večkrat omenil, ko potrebujem dan za dušo, grem v Matkov kot. Sicer sem najprej nameraval na Matkovo kopo, pa sem si premislil zaradi boljšega razgleda z Mrzle gore. Na takšen lepi dan, kot je bil danes, se vidi daleč... Pa čeprav samo z nizke Mrzle gore, ki pa danes sploh ni bila mrzla. Mrzlo je bilo samo spodaj v dolini, kjer se je v senci slana zadržala do moje vrnitve z vrha.
Sneg se je sramežljivo pričel nad Škafom in se okorajžil pod Latvico. Na grebenu ga pa sonce temeljito pobira.
Pot brez posebnosti, razen treh izruvanih klinov na zajlah (ki pa ne motijo veliko) in dotrajane vpisne knjige na vrhu. Še vedno je tista, ki sem jo v lanski zimi pobral skupaj s križem z zasneženega pobočja. Mrzla gora bi si zaslužila neko "uradno", novo vpisno knjigo, če ima že dve markirani poti. Pri Škafu je nova skrinjica z rokovnikom. In prazna plastenka kokakole, zataknjena za usmerjevalno tablo, ki si jo je nekdo shranil...

Dprapr, čudoviti posnetki z zahtevne poti na Mrzlo goro.

Drago, kot vedno - čudovito.

Krasen jesenski dan je bil danes in preživel sem ga na krožni turi Matkov kot-Mrzla gora-Okrešelj-Logarska dolina-Matkov kot. Snega po poti ni več,so pa še vedno zlati macesni Se pa že pozna skorajšnji november - v senci je že ivje in pomrznjena,trda, melišča .

Pod Latvico sem občudoval čredo gamsov (verjetno ista kot na dpraprovi sliki), ki so se lepo en za drugim premikali od Hudega praska proti Krnički gori in pri tem prožili cele kanonade kamenja. Naštel sem jih kar 24 !

V sredo 4.11.2015 premierno na Mrzli gori. Ravenska Kočna-Slovenska-Koča na Ledinah-Jezersko sedlo-Savinjsko sedlo-Mrzli dol-Mrzla gora-Mrzli dol-Savinjsko sedlo-Jezersko sedlo-Ledinski vrh-Koča na Ledinah-Slovenska-Ravenska Kočna. Super tura v prekrasnem in toplem vremenu. Na parkirišču smo bili celo sami, na poti srečali le 4 planince, trope gamsov in kavke. Glavnina poti je suha in kopna, izjema je le Mrzli dol, kjer smo šli čez 2 ali 3 južne flike snega. Pot niti ni tako strašna in grozljiva, kot sem pričakoval. Zasluži si globoko spoštovanje in občudovanje. Je zelo lepa razgledna in drzno speljana pot, varoval je več kot sem pričakoval, zgornji del pa je zanimivo poplezavanje preko plošč. Izpostavljenost je na 3-4 mestih kar precejšnja, a človek se kar nekako navadi, da jih prehodi brez varoval. Sestop je še nekoliko zahtevnejši. Na vrhu je bilo več kot 10 stopinj, družbo sta nam delali dve kavki. Razgledi fantastični. Vpisna knjiga na vrhu je polna, križ pa lepo fiksno postavljen. Pot me je prepričala, da je še vredna obiska.

Bom šel po isti poti naslednjo nedeljo s kolegom.