Nesreče v planinah

Odg. s spleta:
Kadar rešujejo gornika, pri katerem je potrebna nujna medicinska pomoč oz. je bila ugotovljena medicinska indikacija, stroške prevoza krije ZZZS, ko pa gre za helikoptersko reševanje nepoškodovanega oziroma je ta zašel v nevarnost zaradi hude malomarnosti, je ta dolžan sam kriti stroške reševanja. V takih primerih lahko pride do dolgotrajnih sodnih postopkov in do neplačila stroškov, saj jasne definicije o tem, kaj je huda malomarnost in kdaj je kdo sem dolžan kriti stroške, ni.

Če sem čisto iskren, jaz ne vem kake malomarnosti tukaj niti ne vidim. Fanta sta se pač zaplezala, kot se je to zgodilo že mnogokrat prej. Gotovo je bilo vmes tudi nekaj precenjevanja sposobnosti, čeprav - v alpinističnih krogih južni raz skute dejansko velja za eno tako lepo začetniško smer. Zdaj - ali je to že dovolj, da stvar opredelimo kot hudo malomarnost, je vprašanje, jaz pa se nagibam k odgovoru, da temu še ni tako. Alkohola (vsaj upam) ni bilo v igri, opremo sta v glavnem imela (pa ne govorim o čelki ali pa foliji, pač pa o ključnih varnostnih elementih - pasu, plezalkah ipd.), pravila gibanja naveze sta (vsaj sklepam) upoštevala.
Ne trdim, da sta delala vse prav. Nasprotno, to jima bo gotovo velika šola za naprej, pa naj bosta morala stvar plačat ali ne. Ampak trdit, da je šlo pri vsem skupaj za ne vem kakšno malomarnost ali izzivanje usode, je pa po moje le pretirano. In nisem prepričan, da bi z zaračunavanjem takšnih reševanj (vsaj dokler velja zdajšnja ureditev GRZS) dali dober signal hribolazniški javnosti.

Se strinjam z @jax in dodajam, da bi razni davkojemalci najraje že vsaki nesreči pripisali malomarnost. Podobno se v tej državi dogaja tudi na drugih področjih povezanih z zdravstvom, recimo pri dodatkih za obnemogle, ko človek v plenicah, ki ne more več s postelje po novem ni več nepokreten. Če z enim prstom še malo miga je še delno pokreten in dobi temu ustrezen tudi dodatek. Zato, da lahko potem eni grejo na Honolulu ga srat.

Mislim da ima identično izkušnjo tudi Bojan A izpred par let. Če ne delajo razlik potem bo koštalo cca 2500eur...

Če sem prav razumel, sta v tem primeru plezala skupaj dva alpinistično smer, ki po alpinističnih kriterijih sploh ne bi smela plezati skupaj v navezi(dva mlajša pripravnika). Mlajši pripravnik lahko pleza le z alpinistom ali starejšim pripravnikom. Sigurno je tu govora vsaj o neizkušenosti in zavestni kršitvi pravil, tako da...

Mlajši pripravnik je že opravil izpit alpinistične šole in je kot tak že usposobljen za samostojno gibanje v steni. Vse nadaljnje omejitve so zgolj stvar internih pravil posameznih odsekov in nimajo neke splošne veljavnosti.

Nemogoče je začrtat kje je meja, kdaj si dovolj izkušenj in kdaj nastopi hujša malomarnost..kaj pa če je samo malomarnost, splet okoliščin itd itd.... Lahko jih samo zagovarjamo ali pa pribijemo na križ..

Malo nenavadno se mi zdi, da bi bilo tako reševanje brezplačno, v takem primeru bi začel vsi množično plezat neke smeri in, ko se bi ustavlo bi klical GRS za brezplačni polet nazaj v dolino. Konc koncev je tu najpomembneje, da so ju reševalci rešili, da je potekalo reševanje brez posebnosti in da so vsi na varnem.

Enkrat se bo zgodila nesreča, ko zaradi tega silnega kompliciranja kdo bo moral plačat in kdo ne, nekdo sploh ne bo upal poklicat reševalcev in bo rinil naprej. Me zanima tudi to, če bi kot neodgovornega označili katerega svojega znanca, če bi se zaplezal nekje. Da ne bomo še tu prišli do ˝vez˝.

več njih...

Kod nas u HR za sada se pokrivaju svi troškovi spašavanja, premda je iz godine u godinu sve više zahtjeva (prijedloga) da se počnu naplačivati spašavanja neogdovornih (malomarnih) prije svega turista koje GSS uporno skida sa Biokova, Mosora itd ... u japankama, kroksicama i slično. Naravno, onda se tu mora definirati neka granica, šta je to neodgovornost i nepripremljenost,a šta nesreča i slično, što je naravno vrlo teško povući granicu. I onda će neminovno doći do toga, što je Becar napisao, da će se dogoditi nesreća jer netko nije htio zvati GSS iz straha da mu se ne naplete troškovi spašavanja. Moje mišljenje je, odnosno pristalica sam toga da je bolje spašavati besplatno sve,pa čak i one koji to svojim postupcima na zaslužuju (bezobrazno-bahato nemarni i slično) nego da zbog eventualnih troškova spašavanja netko ne pogine strahujući pozvati GSS. Ali to je samo moje skromno mišljenje ...

Omenjeni plezalec in plezalka sta falila že vstop v smer. Za polovico smeri sta porabila več kot 6 ur. Plezala sta z enim manjšim nahrbtnikom, torej skoraj brez opreme za preživetje v gorah. Ko sta prišla po drugi gredini na raz bi se lahko, glede na porabljen čas, odločila za sestop. Smer se imenuje Južni raz in gre po razu tako, da prav veliko falit ne moreš, če imaš kolikor toliko izkušenj z iskanjem naravnih prehodov ali pa vsaj množtvu klinov, ki tičijo v steni. Te izkušnje si pridobiš, če preplezaš kar nekaj smeri z izkušenimi alpinisti. Opravljen tečaj, pa naj bo še tako uspešen, teh izkušenj ne da.
Po moje sta naredila toliko napak, da lahko rečem, da gre za malomarnost. Če bi šlo s tem trendom naprej se bomo vsi vsaj malo "zaplezali" in pred mrakom naročili prevoz na stroške davkoplačevalcev.
Seveda pa sem vesel, da se je na koncu vse srečno končalo.
Alpinizem ni turizem.

GRZS:

Veliko dela za naše reševalce ,
V akcije so bili vključene enote GRS Bovec, Kamnik, Ljubljana, Rateče in Tržič.

Do danes beležimo 310 posredovanj , v enakem obdobju lani je bilo opravljenih 321 reševanj. Helikopter je bil v reševanja vključen 116 -krat , največ posredovanj beležimo v Bohinju , Tolminu in Kamniku. Med reševanimi je bilo 122 nepoškodovanih , žal tudi 23 mrtvih ! Pa še en stereotip je potrebno razbiti:

med reševanimi so samo 3 češki državljani in kar 212 Slovencev !

Kako pa drgač, saj tukaj živimo Slovenci 12 mesecev na leto, Čehi pa samo par tednov.

@rohc

Se strinjam, da je zelo lepo nabirat kilometre z izkušenim alpinistom, vendar današnji duh časa žal tega na veliko odsekih ne omogoča....

Težko je dobiti izkušenega spolezalca alpinista, ker komu je pa še danes ob pomankanju časa v veselje vsako leto, znova in znova, voziti nadobudne tečajnike in mlajše pripravnike pol trojkah in štirkah... pa imajo svoje "plane in načrte" - in večina izkušenih ima danes družine, kariere in tiste proste dneve, ki jih imajo pač ne bodo vedno namenili nadobudnim tečajnikom. Že tako ali tako veliko časa žrtvujejo za alpinistično šolo

V tem je problem, ker Alpinistično šolo naredi (v močnih odsekih) cca 10 + tečajcev. Odsek ima torej vsako leto šolo, ki že tako in tako pobere kar nekaj izkušenih alpinistov + 10 nadobudnih mlajših pripravnikov, ki so šolo zaključili prejšno leto.

Torej za 20 "neizkušenih" rabiš 20 izkušenih alpinistov.

Relanost je pač takšna, da na večini odsekov plezajo med sabo tudi tečjanik + maljši pripravnik ali mP + mp ali sp + mp....

Če hočeš it plezat in dobiti "izkušnje" je pač to tako...

in pač take naveze izbirajo "lahke" cilje, kar tudi južni raz Skute je... in če ti orientacijski in plezalaski problem predstavlja takšna smer, ki je očitna in se že pd daleč vidi kje poteka (po razu) in ki je opremljena, skoraj tako, da ne rabiš skoraj nič svojega, potem pa res ne vem, če je alpinizem za takšne ljudi....

Ob 1.17 so trije alpinisti po preplezani turi v Mali Mojstrovki sestopali pod severno steno Male Mojstrovke po grapi proti Vršiču. Ker niso bili prepričani, če gredo po pravi poti, so jim nasproti odšli gorski reševalci iz postaje GRS Kranjska Gora, ki so alpiniste varno pospremili do Vršiča.

GRZS: "keri dobri alpinisti , ki ob pol dveh ponoči lazijo naokrog po 300m visoki steni Male Mojstrovke ?". Potem pa halo mama ?
Ne želimo biti cinični, ampak vse ima svoje meje....

310 posredovanj, med reševanimi pa 212 Slovencev. Torej je bilo skupno število reševanih vsaj 310 (v resnici več, saj gre pri nekaterih reševanjih za 2, 3 ali celo večje število reševanih). Torej je Slovencev manj kot 2/3, morda celo samo pol.
In glede na to, da (kot pravi pikica) tukaj živimo, je to za moje pojme relativno majhen delež oz povedano drugače, tujci so procentualno gledano večkrat udeleženi v nesrečah.

Kar se pa tiče spodnjega komentarja...take bi pa jst resnično s palico po riti! Upam, da bojo vsaj dobili račun (čeprav bo majhen, ker ni bilo helikopterja).

http://www.pzs.si/novice.php?pid=8534

http://www.pzs.si/novice.php?pid=8533
pamet v roke ja. To tudi tu gor skoz tupimo pa enim še vedno ne prebije

Za ˝crknt˝
Tam nekje okrog prvega septembrskega vikenda se tradicionalno zadržujem na dnevu narodnih noš v Kamniku, kjer spijemo kakšno pivo in se potem zabijamo z gumijastimi avtomobilčki. Letos pa vse drugače. Zgodba se začne v petek popoldne, doživi svoj vrhunec v soboto ponoči in pusti šop lekcij.

Kot je zapisal že Primož, smo jo v petek popoldne mahnili v Logarsko (kar smo se menili že od Dolomitov), kjer smo najprej frikali, v soboto pa jo mahnili v hribe. Zaradi mojega koraka napol crknjenega gamsa, sva z Nežo pod steno prišli pozno. V smeri je bil hud naval, tako da sva se že na vstopu zelo načakali, ampak vseeno vstopili. Meglice so se razkadile in pogumno sva premagovali težave, s katerimi postreže smer. Npr. trenje za crknt že takoj v prvem cugu, kamin trojka (»real feel« pač ni trojka), čudovite plate, štirka v smeri, kamenjanje po smeri itd. Potem pa je prišel še en kamin, ki izstopi pod previsom. Pogumno sem šla v desno, kjer pa nisem našla več nobenega klina oz. kakšnega drugega namiga o poteku smeri. Ok. Pa je šlo kar nekaj časa za zabijanje klina. Potem spet najdem smer. Zaradi prevelikega trenja štantam in ko pride še Neža jo krenem naprej. Preveč v desno! Pa spet prečim in po odlomu komadnega stopa in manjšem uletu zopet najdem smer. Ampak mera je bila polna (in več), noč na prihodu in naprej ni šlo. Zavile sva se v astronavtsko folijo in okrog 20h klicali na 112.

Nekje pred tem uleti tudi Lukov sms, če grem v nedeljo v Staniča. Huh…

Ker imava veliko srečo, so imeli celjski GRS-jevci ravno delovno akcijo na Okrešlju in so takoj locirali najino lokacijo ter odšli po naju. Medtem pa na najinem štantu resen pogovor same s sabo in višjo silo. Potem pa se je z neba k nama spustil Peter, malo kasneje pa še Brane, ki je zaradi sile razmer postal Janko. Ob polnoči sem po Branetovi zaslugi, v bazi 1 že lahko prisostvovala pri prepevanju tegale, dobila Nejčev komentar, da imava dovolj opreme za v Matterhorn. Pa da jih prej obvestiva preden greva. Pa da je bolje ciknt nego fliknt. Potem sta prišla še Peter in Neža. JUHU! V bazi 2 sva izvedeli še za zmago naših v košarki potem pa smo jo ubrali čez turski žleb na Okrešelj, kamor smo prišli okrog pol3. Z Nežo sva tako nepovabljeni uleteli na žur, kjer smo pa itak ugotovili, da je vsega krivo to, ker ne jem savinjskega želodca (Marjeta me je razkrinkala takoj).

HVALA celotni ekipi GRS Celje, ker so in ker so nama dali hrano in pijačo in ležišče in nasmeh na obraz. In obljuba, da se vrneva na Okrešelj s pivom in spočiti za brisanje prahu, pospravljenje, prevoz šajtrge ipd.

Kesava se, šola je bila močna.

Foto materjal tokrat boren, ampak pomenljiv.

Vir:
http://www.aozeleznicar.org/index.php/domov/771-vzhodna-v-mali-rinki-nea-grs-in-jaz-ter-robijev-komentar-na-mestu