Včeraj sem se kljub pridelani vročini 37,6°C v prepihu z mansarde udeležil praznovanja sošolčeve hčerke Grace, ki je zaključila birmo z odlično oceno, kakor se jeseni tudi že pripravlja za vpis na Poljansko gimnazijo.
Novodobna birma sedaj zgleda precej drugače, kot v naših mladih letih, ko so si v majhno beležko zapisovali pouk.Sedaj je Grace morala za zaključno spričevalo odgovoriti kar na 150 vprašanj in popisanih celih 15 listov A4 formata, skratka šola v malem.
Na gostijo sta prišla tudi dva indonezijčana, ki jih Astuti pozna s srečanj tujcev, ki živijo pri nas.Pravita, da so nekateri v indoneziji tako bogati, da imajo 10 hiš in 10 avtov, nekateri pa niti za obleko nimajo, skratka velike razlike.Balijanci so Hindujske stare vere.Poznana so jim vsa hindujska indijska božanstva, kot tudi verski običaji (čaščenje z ognjem, meditacija...).Njihov prvotni jezik pa se razlikuje od splošnega bolj razširjenega indonezijskega, tako, da skoraj na vsakem otoku drugače govorijo.Drug drugemu so naklonjeni in so zelo prijateljski med seboj.Tako ima Astuti na Baliju ogromno prijateljev.Ko pride na obalo, jo kar obkrožijo in se skupno radostijo.Raste pa tam vse, imajo naprimer kar 50 vrst mango dreves, ki jih imajo skoraj pri vsaki hiši, podobno kot pri nas češnja.Veliko tudi ribarijo, saj je ribjega živeža tam v izobilju.V restavranu se za 3-4 eur lahko naje rib kakšna večja družina, od lignjev, barakud, morskih listov itd.Na gostiji smo se z okusi original balijanske hrane, ki jo je zaradi veliko dela že dan prej pripravila Astuti, za kratek čas preselili v daljnjo Indonezijo.Tam podobno kot v Indiji pripravljajo radi pekočo hrano s chilli dodatki ter veliko zelenjave, perutnine.Na koncu smo jedli tudi našo naročeno balaklavo, ki je bila manj sladka z veliko limone.Hrane je bilo toliko, da konjski čevapčiči, katere sem pripravil za to svečanost, niso uspeli priromati na žar.Krasno je bilo, sedaj se pa malo cajtam z limono in medom ter žajbljem.