Planina Dol, Rzenik in Konj

Današnji vzpon iz Kraljevega Hriba na Veliko planino povratek in vzpon na Konj-a ter Rzenik, pot je kopna in nič blatna.

Prelepa Nedelja ali praznik sv. Katarine je idealen dan za pohod v hribe Današnji moj cilj je sp.postaja gondole v Kamniški Bisterci,Planina Dol,Konj in Rzenik ter prelepi razgledi na Kamniško Savinjske Alpe.

zanima me, če je še kaj snega po poti do Konja( in v.planine) iz izhodišča Kraljevi hrib?, da bi se naredil en dober trening, če ni snega.

lp

Dejan

Jaz sem bil 1.maja na Veliki p. od Kraljevega hriba pa do planine Dol nič snega od tu naprej do planine Konjščica pa še ga je nekaj cca 20cm ponekod malo več pa od Konjščice proti Velki še nekaj v senci na poti...sedaj ga je verjetno že manj

A kdo ve, če je na Martinj stezi (Kopišča-Pl. Dol) še kaj snega?

Včeraj sem šla po lovski stezi čez Rigelj na Veliko planino,nazaj čez planino Dol in je bila pot v celoti kopna.Sigurno je tudi ta steza kopna.

Zanima me ali obstaja kakšna označena pot od doma na Korošici do Planine Dol in če obstaja, koliko časa je potrebno, da se jo normalno prehodi

smukc, sicer sam še nikoli nisem šel po tej poti, vendar od doma na Korošici boš moral do Presedljaja (oz. proti Veliki planini, je pa lahka označena pot), nato po zelo zahtevni označeni poti na Konja, od tu se pa prek Planine Rzenik spustiš po lahki označeni poti do Planine dol.

dom na Korošici - Presedljaj cca 1h 30min
Presedljaj - Konj 45min
Konj - Planina Dol 1h

Pot je najverjetneje kopna, upam da kdo drug lahko to potrdi iz lastnih izkušenj.

LP, Dare

Darxta hvala za odgovor, me pa zanima pot, ki si jo opisal kot zelo zahtevno - kaj to pomeni glede varovanja, kaj je obvezna Priporočljiva oprema - čelada, samovarovalni komplet..

Hvala Gregor

Ravno ta del nisem nikoli prehodil. Zato raje kot da po nepotrebnem pametujem bom dal link do opisa poti, ki vsebuje tudi vzpon na Konja:

http://www.hribi.net/izlet/pred_belo_konj_/3/289/1262

Seveda pa bi bilo najbolje, če bi kdo drug dal informacijo iz prve roke.

Pa srečno, razgledi po tej trasi so čudoviti!

Pot na Konja sem prehodil leta 2006, na čistem začetku svojih gorskih potepanj. Tisti zahtevni del se mi je takrat zdel res bolj nevaren, če pa pomislim zdaj pa ni nič posebnega. Kratka reč. Glede kopne poti pa ne vem točno. Lp

Pot od Presedljaja do Konja je dobro zavarovana s klini in jeklenicami, zato ne bi smelo biti težav pri vzponu.

Pot Presedljaj-Konj-planina Dol je v celoti kopna.

Včeraj (sreda) se je sneg začel ne planini Dol. Po planini je šlo še brez udiranja, proti planini Rzenik pa je bilo vedno težje. Občasno se je udiralo do kolen. Po zadnjem sneženju je šel pred mano samo nekdo s krpljami in lepo nakazal pot. Hvala. Od planine Rzenik do Rzenika je pot brez krpelj precej brutalna in se udira občasno do pasu, se pa da priti tudi brez njih. Na Konja ni nobene gazi.

Danes (sreda, 13. januar) po Dolskem grabnu na Rzenik in na Konja. Pot iz parkirišča je bila zjutraj prvih nekaj sto dolžinskih metrov pomrznjena (nazaj grede pa blatna), višje gori pa čedalje bolj zasnežena, a temeljito zgažena in ne zglajena. Smuči, ki sem jih na snegu pripel, so mi zoprno spodletavale. Zato sem jih kaj hitro snel in do konca Dolskega grabna nesel.

Nad Planino Dol je smučina urezana približno po smeri markirane poti, pot pa je zgažena nekoliko bolj desno. Nad planino Rzenik je sneg precej skorjast, poti in smučine so bolj ali manj narejene tako na Rzenik, kot na Konja, jih pa veter precej zameta. Z Rzenika sem šel še na Konja, poskusil sem še na njegov SZ vrh, kamor ni bilo stopinj. A je bilo na grebenčku zadnjih nekaj metrov precej nabitega snega vprašljive stabilnosti, na obe strani pa prepad, tako da sem tik pred vrhom raje obrnil. Na Konju je ob tem pričel pihati močan veter, ki mi je skoraj odpihnil nahrbtnik, ko sem urejal opremo.

Smuka do planine Rzenik je bila popotovanje med skorjami. V gozdu nad planino Dol pa lepa, po pretežno nepredelanem, malo zvoženem suhem snegu, tudi po gozdni cesti proti Jaški na 12. sliki od Todija v rubriki Konj. Od Dola sem smučal do vstopa v Dolski graben, naprej pa ni imelo več smisla.

Med potjo sem srečal kakih deset pohodnikov. Prav simpatično smo poklepetali. Čeprav sem tovoril smuči za le nekaj sto višincev smuke, mi ni žal. Bil je lep dan!

Včeraj spet na Rzeniku in Konju. Vreme lepše od napovedi. Nekje pihalo, nekaj metrov stran brezvetrje..

Mogoče kdo ve, kateri vrh – planota na fotki se vidi v ozadju, med Jermanovim turnom in Kalškim grebenom. Slikano s Konja.

Mogoče je s te fotke bolj razvidno.

To bo najbrž to. Višina pa najbrž kakor kje. Na Geopedia.si in Grintovci 2015 je 2039m

Hvala obema. Res je kota 2039.
Zmedlo me je to: če na zemljevidu Geopedije potegnemo premico od Konja do kote 2039, je Jermanov turn severno, oz. pred koto 2039.
Enako se dogaja z zemljevidom na hribi.net. Ko povečuješ ali pomanjšuješ predel Dolge njive, se Jermanov turn „premakne“ višje ali nižje od kote 2039.
Če pa potegnemo premico od Konja do kote 2039 na zemljevidu Grintovci, pa je Jermanov turn južno od kote. To se sklada s fotografijo.

Včeraj (torek, 26. januarja) čez Dolski graben najprej na Konja, nato pa na Rzenik in nazaj. Vzdušje depresivne, oblačne Ljubljane me je dolgo časa prepričevalo, naj ostanem doma. Ko sem naposled le prispel pod žičnico na Veliko planino, so se meglice že razkadile in le nekaj sto metrov naprej po poti se je kot v čarovniji prikazal pobeljen Grintovec. Pot je bila sprva pomrznjena, nato sem ter tja poledenela, na približno 900 metrih se je začel strnjen, dobro uhojen sneg. Od planine Dol je vodila le nekoliko manj shojena gaz, sprva v območju markirane poti, potem pa desno po gozdni cesti proti Jaški in levo navzgor po poti, ki iz Praga pelje proti planini Rzenik. Gamaše so bile tam že kar potrebne, zato sem si jih nadel. Na Konja sem dostopil s sedelca na zahodni strani in nato po grebenu. Prediralo se je sem ter tja, a ne prehudo. Derez nisem rabil.

Na vrhu pa presenečenje: nekdo je pospravil vse lepe, visoke, kamnite gore nad dolinama Kamniške Bele in Bistrice in jih zamenjal z ledenimi, snežnobelimi skulpturami vseh oblik in velikosti. Namesto Ojstrice je postavil belo, razbrazdano plavut morskega psa, Planjavske Zelenice so ena sama nedotaknjena, na videz prekrasna smučarska strmina, namesto Brane same zasnežene grape, nad katerimi se sem ter tja vidne le nekatere stenice, Skuta je res skuta, da v moko povaljani Štruci sploh ne bi govoril. Le Grintovčev jugo-vzhodni greben se je nekako uspel ogniti snežni stihiji. In seveda Koglova južna stena.

Kar dolgo časa sem osuplo zijal tja in na vse druge strani, potem sem se ob grebenu spravil še na Rzenik. Na enem mestu je bilo malo trdo, a tudi tu je šlo brez derez. Noč se je bližala, na Dol sem se s planine Rzenik spustil po stopinjah, ki so vodile naravnost navzdol, približno po markirani poti. Kakih 15 centimetrov pršiča na trdi podlagi mi je po gozdu nudilo udoben sestop.

V Dolskem grabnu sem si, že v temi, nadel derezice na približno 1100 višinskih metrih in jih na 700 metrih snel. Takoj zatem sem na z listjem prekritem ledu telebnil kot sem bil dolg in širok, svetloba naglavne lučke mi pri zaznavanju nesramne pasti ni prav nič pomagala. Nižje doli, na parkirišču, je moj avto sameval v temi. Bil je lep dan.