Včeraj zjutraj sem parkiral v Kamniški Bistrici. Mislil sem do tja sicer s kolesom a sem prejšnji dan pri kolesarjenju na PST doživel "gumidefekt".
Napotim se na Kamniško sedlo. Tisto seveda o katerem smo v istoimenski rubriki na dolgo in široko razpravljali z vidika varnosti,...
Iz Kamniške smeri sem bil tokrat gor drugič. Po začetni strmini se pot za nekaj časa vnese in redko kdaj strmeje dvigne, najbolj moreč je seveda zadnji del od Pastircev.
Pri koči se malo okrepčam nato pa nadaljujem proti Planjavi. Kaj reči o sami poti? Ni ravno blazno zahtevna(morda celo lažja od Brane), je pa v spodnjem delu(predvsem Wisiakova grapa) kar izpostavljena, na celotni poti pa je veliko krša. Na Sukalniku(kjer se pot dejansko zasuka
) se mi odpre pogled na Repov kot in spodnji del Zeleniških špic. Nadaljujem do razpotja in tam levo. Potem sledi še malo hoje in malo prijemanje skal in že sem na zgornjem razpotju, od tam pa na vrh.
Razgled so motili oblaki(ki so se po Murphyju seveda razkadili ko sem že sestopal). Na sever se je kljub vsemu videlo do Karavank od Košute do Pece. Dalj od njih ne. Videlo se je seveda tudi vse kar se da videti od Kamniških alp, a so se kar naprej okoli podili oblaki. Proti Ljubljani pa je bilo itak vse megleno.
Sestopim čez Srebrno sedlo, na poti se mi odkrije še zgornji del Zeleniških špic. V zgornjem delu poti s Planjave proti Korošici so res markacije blede a vsaj v sestopu se s trohico smisla za orientacijo da najti pravo pot(v vzponu je seveda lahko drugače). Od sedla naprej so markacije v spustu solidne je pa tam kar malo strmo in spet polno drobirja, nekaj je zajl a niso dosti težke. Ta pot se mi zdi lažja od tiste iz Kamniškega sedla a 'normalka' je vendarle verjetno tista.
Na Korošici imajo prijaznega prinašalčka kateremu odstopim enega od svojih keksov ga malo počoham in grem naprej proti Presedljaju. Od tam sem mislil skočiti še na Konja(in potem čez Planino Dol do spodnje postaje žičnice na Veliko Planino) a na Pragu zgrešim odcep za Presedljaj in pridem na neko palnino, ki se imenuje Vodotočnik. Od tam se nadaljuje samo na Podvežak... Ouups! Grem torej nazaj in vidim smerokaz za Presedljaj in prečim nemarkirano do priključitve na pot iz Praga.
Na Presedljaju seveda zaradi pozne ure opustim misel na vzpon na Konja in nadaljujem direktno po poti navzdol. V zgornjem delu je spust zelo zoprn. Nato se malo vnese a ura je že pozna in začenja se temniti. Zato zgrešim markacije in zaidem na nemarkirano pot. No, bil sem sicer že blizu Kamniške Bistrice torej skoraj v dolini tako da strmine praktično ni bilo več. Ta pot me pripelje na neko pot, ki se razgubi in tako malo tavam po gozdu med nekimi podrtimi drevesi, dokler ne pridem na nek šibek kolovoz, ta postaja vse širši in se priključi na širši kolovoz. Temu sledim naprej in v kake pol ure potem ko prečim še potok pridem na glavno cesto zraven parkirišča(izhodišče za Konja). Po opisu poti na tem portalu bi rekel, da sem v zadnjem delu spet ujel markirano pot, ne vem pa ker se markacije zaradi teme niso videle.
Od tam je potem še kake 20 min. do Koče v Kamniški Bistrici kjer mi oskrbnik kljub pozni uri še postreže s pivom.