Predlogi za opise poti, ki jih še ni

Tudi ta pot še nima opisa in je zelo lepa in upam da bo kmalu,fotografije že so...

http://youtu.be/z-99h7_IMKU

Lp! Tone

Saj Marx to ve (če prav razumem), da lahko vsak naredi/naloži opis.. Dal je samo pobudo, da bi se našla še kakšna zanimiva pot, ki še nima opisa na hribi.net ...In ne vem zakaj je treba omenjati znanje/neznanje slovenščine. Možakar se trudi!

Daaam, saj to je vsem jasno, ampak sirt1 pač ne more brez svojih nacionalističnih izpadov. Ni prvič in verjamem, da tudi ne zadnjič

Slovenščina mi ne gre najbolj , to je res...

... ampak tukaj gor je kar lepa množica mojih opisov. Za zdaj imam ekskluzivo na Madžarsko... No ja, ona ni planinski precej zanimiva , ampak vseeno...

Nazaj na temo:

Ekstremna ferata Riegersburg tudi znana kot Leopold Klettersteig. To je prekmurcima, ampak tudi Mariboru (In Varaždinu) najbližja ferata te vrste. Nahaja se na skalama ugasleg vulkana pod gradom in je resni hit v tem delu Avstrije. Pogosto je gneča da se nekaj časa čaka na vhod. Težina je B/C , ima tudi krajši odcep z D težavnostjo. V plezalnem kompleksu je tudi manjša ferata za otroke... Bil sam v gradu Riegersburgu , ampak žal nisam imal opremo...

sirt1, ti pa znaš ubiti veselje človeku, ki je poleg vsega še dober predlog dal

Dosti je tur na gore, katerih opisa poti tu še ni.Ne vem zakaj morda , ker niso za vsakogar,pa čeprav so nekatere tudi markirane, druge spet opuščene iz teh ali onih razlogov.Navajam samo nekatere:Bavški Grintavec iz Bavšice čez planino Bukovec in Vrh Ruš. Kugyjeva pot iz Belopeških jezer do Struga in Vevnice. Pot na Briceljk prav tako iz Bavšice. Na Matkovo Kopo iz Matkovega kota , kot tudi na Krničko goro .Na Vrh Laške planje , na Veliko Babo nad Žago.
Grintovec čez Dolge stene,Planjava čez Repov kot. Vem da ste mnogi že bili po teh poteh in bi prosil , če lahko opise teh poti podate tudi za druge tu na forumu.Hvala.

Pobrskaj po forumu-razmere, opisi se še bodo dajal, vsak ima možnost it na novo pot in posredovat nov opis s slikam. Vem, da se večina raje vozi na Mangartsko sedlo, ker ne vejo, da gre mimo bivaka delno zahtevna označena pot iz Belopeških jezer na vrh Mangarta, moj opis je bil pred leti zavrnjen, zato kakšno več besedo pod forum-razmere. Manjka opis Trentski Pelc, Srebrnjak, Vrh Krnice, Goličica....

Pot skozi Repov kot na Planjavo je opisana na hribi net samo malo je treba pobrskat ravno tako na Matkovo kopo je opis pa tudi na Krničko se najde.Sicer pa tudi res tisti ki se čuti sposobnega za hojo po brezpotju bo itak prišel tam kamor bo hotel pa če opis je al pa ga ni.

Sem že razmišljal, da bi pripravil podroben opis za Krničko goro in Matkovo kopo, vendar sem slišal, da domačini niso preveč navdušeni nad množičnim planinstvom.
Če pa pobrskate po literaturi, boste našli opise pri V. Habjanu (Brezpotja).

Pohodnik38 ima dobre video posnetke iz tur ki lahko marsikomu pomagajo, samo bi morali biti bolj podrobni, kod vodič od tu do tam.To je le predlog , sicer pa pohvale tudi za spletno stran.Mogoče pogrešam v njegovih filmčkih komentarje , ki znajo biti tudi hudomušni a vseeno zabavni.

Za vas iz okolice Celja, Maribora so Kamniške idealne in še tistih nekaj vrhov, res bolje da ostanejo le brezpotja. Za nas zahodno od Ljubljane pa so nad Tolminom, Kobaridom, Bovcem že pravi raj za brezpotja, so tudi ozančene poti, kjer je miru na pretek. Recimo Rdeči Rob, Škofič, Vrh nad Peski, Batognica, popoldanski vzpon srečal pa nobenga, razen videl 2-4 na izhodišču.

@gordillo in morda še kdo... pot pod noge, ,,fotkič,, v roke, garmin če je ali pa tudi ne na levo roko ali pa v žep, predvsem pa na veliko odpreti oči, slediti pot(i)-em in potem doma v miru ob hladnem soku ali pivu, mesnem ali vegi sendviču opraviti opis... Ni potrebno takoj, lahko tudi kaj na zalogo, za dolge hladne jesensko/zimske večere ob prasketajočem ognju... Ni zahtevno, nekaj prave volje in ,,to je to,,.
Poti je še na stotine, tisoče...še pomembni vršaci širom Slovenije imajo razmeroma malo opisov, da o bolj obskurnih vrhovih ni potrebno izgubljati besed.
Osebno izbral nekoliko nižji svet, zanimajo me predvsem poti povezovalne med posameznimi hribi, hribovji, izključno označene, bolj oddaljena izhodišča...medtem ko o neoznačenih pišem tudi ampak neuradno - v razmerah. Brezpotja bi nekje morala ostati živalskemu in rastlinskemu svetu, domačinom, morda bolj samote željnim,...predvsem na višinah nižjih od gozdne meje. Nad višino gozdne meje pa menim, da ni problem, vendar morajo biti opisi res kvalitetni, bi rekel natančni in varni...veliko več je možnosti za nesreče, poškodbe in podobno in realno stanje težavnosti...
Je pa vsekakor zanimivo ko kakšen manj znan vrh ali tudi drugo točko takole spraviš v življenje na medmrežju, dobiš kakšen dober ,,fidbeck,,...Lp

btuny, to je to !!! Tudi jaz obesim kako potko ki je še ni gor,čeprav trenutno bolj "obiram" markirane in garmin mi je pri tem v veliko pomoč, da kasneje izrišem kje sem kolovratil

z brunyjem bi se kar strinjala, me pa moti tisto: natančni in varni. Kdor sam hodi po brezpotjih, ve, da si poišče prehod,ki se mu tisti trenutek zdi najboljši, včasih greš tretjič po "isti poti", pa je vsakokrat malo drugače. Vsaj jaz si zelo težko zapomnim svoj pristop tako dobro, da bi ga dobro opisala nekomu, ki tam še ni hodil. Še več: tudi iz opisov drugih se mnogokrat ne znajdem, grem po svoje in pridem, včasih pa tudi ne.
Pomembno se mi zdi, da je opis toliko dober, da te usmeri v iskanje. V vodnikih je objavljenih precej poti, med drugim tudi vsi iz Repovega kota na Planjavo. Ko prehodiš tiste objavljene brez preverjanja vsakega koraka, si mogoče zrel, da poiščeš še kaj svojega. To je čar brezpotij, hoja z GPS pa naj ostane za takrat, ko se razmere poslabšajo in bi sicer zašel v težave.

zahtevaš ...zahtevam da se nekaj uporabnikov zbriše, ker mi ni všeč njihovo tipkanje in ker niso želeli z mano v hribe

@Okmodko: ti hodiš striktno po markiranih poteh? Niti enkrat šel po nemarkirani, udaril kake bližnjice,...?

Tudi jaz sem za: naj se naredi posebna tema "Nemarkirane poti". Radovednost ne pozna meja. Če nekdo objavi svoj potopis nermarkiranega pristopa na neki cilj, je to lahko samo v pomoč, da to drug ponovi in mu je v pomoč. Vendar mora vsak oceniti sam, kdaj bo "zašel" v to kategorijo.

drugič...opise imate v forum-razmere, še najboljši so od Zlodeja.

Tule pa mislim, da se preveč moralizira. Dejstvo je, da ljudje hodijo, in tam kjer ljudje hodijo, bojo tudi sledi, in tam kjer so prehodi, bojo hitro tudi označeni. Tako ta svet gre. In če si pogledamo največji "škandal" s tega področja v slovenskh hribih, "markiranje" poti čez Žmavčarje, bi sam to gledal predvsem kot simptom - gre pač za najkrajši in najbolj naraven prehod proti nekaterim izmed najpomembnejših vrhov v Kamniških in preprosto je iluzorno mislit, da tam ljudje ne bojo hodili in sčasoma ne bo prišlo do poskusov označevanja. Preprosto je nesmiselno pričakovat, da bo tak prehod "odmaknjen" in "osamljen". Zato bi sam tu dal en provokativen predlog - jaz mislim, da bi bilo to pot smiselno markirat. V tem primeru bi imeli uradne markacije, narejene v skladu z vsemi predpisi, tako pa imamo samo poskuse neuradnega označevanja, ki se bojo gotovo še ponavljali. Kar pa se tiče argumenta o tem, da je treba varovat divjino in ne vabit ljudi povsod, pa se sicer načelno strinjam, pa vendar - mislim, da noben normalen ne bo pričakoval samote in divjine na najnaravnejši poti iz osrednjeslovenske regije proti recimo Skuti. Zato - tovrstne prehode je po moje smiselno markirat, za ljubitelje divjine pa bo vedno ostalo še dovolj poti, ki niso tako lahko dostopne, tako naravne in jih gotovo nikdar nihče ne bo poskušal markirat.
Ali da dam analogen primer - kako bi bilo na vršnem delu Triglava, če ne bi bil zavarovan - morda bi bilo manj ljudi, ampak gotovo bi se tam hitro pojavilo morje klinov, svedrovcev in fiksnih vrvi, gneča pa bi bila tudi ob manj ljudeh še toliko hujša. Zato mislim, da je ureditev poti v mnogih primerih pač manjše zlo.