Prehrana

tiste 2-3 pive ne smejo manjkati v nahrbtniku in zraven seveda še kak izotonični napitek

Kar se piva tiče, ima po eni strani res baje snovi, ki nadomestijo izgubljene soli po drugi strani pa je alkohol dehidrator. Tako, da piti alkohol med turo je malo dvorezen meč. Poleg tega alkohol v gorah...varnostni razlogi...

Jaz si pivo privoščim na koncu ture(ali koča tik pred povratkom npr. Komna tik pred sestopom do Savice ali Zacchi pred Belopeškimi,...) in ponavadi nekaj časa prej namenoma ne pijem, da potem še bolj paše.

pa saj ne pijem piva, ker bi nadomeščalo izgubljene snovi itd. pijem ga ker mi pač paše. kolikokrat se ga pa med potjo malo preveč spil in mi je bilo potem žal, ker nisem imel pričakovanega občutka o opravljenem izletu.
na koncu ture pa nujno en pelinkovec poplaknjen z radlerjem okus grenivka.

Že prej sem vedel da ima pivo enega največjih glikemičnih indeksov. Tista tabelca je kolikor vidim kar direkt iz Montignaca kopirana!

MajaO, hvala za link, zanimivo in zelo koristno branje. Mnogo že slišanega in prebranega, ampak znanja ni nikoli preveč Sam po dalj časa trajajoči fizični aktivnosti najprej spijem čokoladno mleko (v roku 15min), kasneje, čez kako uro, pa ponavadi še obrok testenin s tuno ali piščancem ter radler. Meni se tak način prehranjevanja precej dobro obnese, seveda pa mora vsak sam ugotoviti, kaj mu najbolj odgovarja.

Ene par osnovnih navodil glede prehrane. Pri zelo dolgih turah okoli 8-12 ur ni slabo zvečer pojesti OH obrok(basmati riž, polnozrnate testenine), še posebej če smo bili že ta dan zelo aktivni, saj bomo s tem zapolnili glikokenske rezerve. Jutranji obrok naj ne bo tik pred začetkom hoje(vsaj 60-90 min prej). Je pa zelo pomemben, saj zapolni glikogenske rezerve(če še niso) ter prepreči občutek napetosti in želodčne težave. Ta obrok naj vsebuje predvsem OH z nizkim GI. Med hojo je priporočljivo vnašanje OH z visokim GI(energijske ploščice, rozine, brusnice,...), saj le ta prepreči padec sladkorja v krvi. Pri celodnevni hoji pa je obvezno še kakšen večji obrok(sendvič, obrok v koči, tuna-kruh). Zelo pomebno pa je tudi, da po končani turi čimprej zaužijemo OH obrok z višjim GI, saj le ta omogoča hitrejšo regeneracijo.
Hrana z nizkim GI je uporabna predvsem v različnih dietah, priporoča pa se tudi v preventivi srčnožilnih bolezni ter hipertenzije.
Kar pa se tiče tekočine, je pametno, da ne uživamo samo vode, saj se z njo lahko ob dolgotrajni aktivnosti lahko zastrupimo. Začne nam namreč primanjkovati natrija, ki ga izločamo. Zato je dobro, da napitek vsebuje še natrij ter kalij(izotonični napitki). Količinsko pa okoli 0,2l vsake 20-30 min. Pametno pa je spiti že okoli 0,3l pred začetkom hoje.
Tako nekako pravi teorija, v praksi pa si potem vsak sam najde svojo kombinacijo, ki mu najbolj ustreza.

Vinetou se skoraj v celoti strinjam s tabo le v enem ne. En dan pred "tekmo" pričakovano športno aktivnostjo se ne polni glikogenskih zalog. Ta dan je namenjen počitku telesa vključno s prebavili, kar pomeni lahki obroki, za vzdrževanje glikogenskih zalog. Ampak tega se držim predvsem na tekmah. Pred dolgo turo, ponavadi en dan prej jem normalno, mogoče malenkost več OH namesto beljakovin, izogibam se maščob.
Ostalo pa si že napisal

Ja imaš prav, malo sem narobe napisal. Mislil sem na glikogensko superkompenzacijo, za katero je malo prepozno če začnemo en večer pred turo. Najbolj enostavna metoda, da le to dosežemo je, da zadnje tri dni jemo hrano bogato z OH. Vendar tu gre res bolj za ekstremne športnike, pri normalnih ljudeh pa se bodo te OH naložili v obliki podkožnega maščevja. Tako je verjetno za ljubiteljsko pohodništvo res bolj primerno tako kot si ti napisal.
Pri maščobah pa se je seveda pametno izogibati nasičenih maščob. Vendar naj vseeno maščobe predstavljajo od 20-30% dnevnega vnosa živil(ponavadi to vrednost dosežemo brez težav oziroma jo hitro še presežemo), saj pri dolgotrajnih obremenitvah maščobe predstavljajo naše glavno gorivo.
Drugače pa naj bi naša dnevna prehrana imela naslednjo sestavo: 50-60% OH, do 30% maščob ter vsaj 10% beljakovin.

Vsak naj posluša svoje telo, kaj mu paše. Vsekakor, pa je pomembno, kam greš, koliko je naporno, ali se ukvarjaš s športom...itd!

Vinetou, v celoti se strinjam s tvojim razmisljanjem. Menim pa, da bi vnos beljakovin vseeno bilo dobro drzati nekoliko visje od 10%, sploh ce v to vrednost vstevamo tudi beljakovine rastlinskega izvora. Je pa vse odvisno od konkretne dejavnosti in osebnih specifikacij, tako da na splosno za vse ljudi je izjemno tezko govoriti, podamo lahko zgolj okvirne vrednosti. Pri mascobah pa ni odvec opozoriti, da je priporoceno vecji del vnosa uziti t.i. dobre mascobe.

Maja, vidim, da imaš kar izoblikovano svojo prehransko strategijo. V osnovi človek absolutno lahko normalno in predvsem zdravo živi brez mesa (morda tudi brez živalskih produktov), je pa potrebno v tem primeru beljakovine načrtno vnašati iz drugih virov in v primernih kombinacijah. Sam menim, da tudi hrana z viskom glikemičnim indeksom v določenih situacijah pride v poštev in ne moremo trditi, da je a priori škodljiva. Ne bi se pa strinjal glede kvalitete beljakovin v mesu in ribah, saj osebno menim, da so defitivno kvalitetnejše od rastlinskih virov (razen svetlih izjem, ostalo je potrebno pravilno kombinirati).

Podpiram različne prehranske strategije, ne trpim pa tega, da nekdo nekomu vsiljuje svoje prepričanje in je prepričan, da je to edina in prava pot. Sicer to ne leti konkretno nate, saj se z večino napisanega strinjam.

Lahko pa samo še zapišem, da sem več kot leto dni v telo vnašal precej velike količine beljakovin iz izključno živalskih virov (verjetno toliko, kot jih povprečen človek ne poje v ~3 dneh), pa se zaradi tega nisem slabo počutil. Kvečjemu nasprotno! S tem primerom želim samo pokazati, da ni vse črno-belo in da mora vsak najti svojo pot do zdravja in dobrega počutja. Definitivno pa veliko modernih prehranskih smernic kaže na pomembnost (živalskih) beljakovin, ki vsebujejo vse esencialne aminokisline v pravih razmerjih.

ps. Glede kvinoje... Kolikor je meni znano, vsebuje več kot 60% ogljikovih hidratov. Torej bi recimo v telo težko vnesli 50g beljakovin iz tega vira, saj bi se hitro pokazal presežek hidratov. Poleg tega bi s takim dejanjem na dolgi rok prekršili za moje pojme zelo pomembno načelo v prehranjevanju - raznolikost hrane.

Me veseli, da se konec koncev navkljub precej različni prehranski filozofiji strinjava. V osnovi pa je zdrava prehrana precej preprost pojem - iz prehrane odstranimo enostavne ogljikove hidrate (sladkorje) in slabe maščobe, pa smo že na več kot pol poti. Žal pa to pri povprečnem človeku pomeni, da popolnoma spremeni prehrano.

Kje dobiš sirotko za 0,5eur na liter? A to je v mlekomatu ali direktno od kmeta?

Mi imamo doma veliko kmetijo, jem skuto, pusto meso, domača jajca, en čas sem pekel tudi polnozrnat-ržen kruh, ampak je bil tak dober da sem ga na dan pojedu tud 400g, sedaj jem belega, ker je skoraj isto so OH, ki telesu ne dajejo nič dobrega, sploh pa kruh, zelenjavo predelam sam tu imate povezavo do moje predstavitve:

http://rastline.mojforum.si/rastline-about7467.html

mleko je vsak dan, kupujemo osnovno hrano (kis, olje, sol, sladkor...), itd.
Na ture pa vedno vzamem s seboj frutabele.

Letos pa spet, moral bi začeti že sredi februarja a ker je pri nas ko sibirija bom sejal precej pozno, šele julija lahko flancam na prosto, sem pa ponavadi bil zunaj na njivi do teme torej do tja okol 21:30 ure....vse sam posejem, naflancam, okupavam, zalivam, negujem, pa tudi uporabljam bio pripravke ali celo uporabim kemijo, ampak letos kemije ne bo, raje vidim, da segnije špricano zelenjavo se da kupit v trgovini. Opr.se, ker tole ravno ne paše na hribi.net, ampak ker je vse povezano (narava, zelenje, hribi...)

Ejga LG, lepo ti tale solata rase, bi ti jest ena semenčka prinesel, za ene take "rože", bi jih zraven kumar poflancala. Hec, hec, da ne bo takoj ogenj v strehi.