Včeraj se zapeljem do Koče na Gozdu, prestopim Suho Pišnico, se ogrejem na kratkem melišču in dokončno zbudim pod kapljicami prvega slapu. Že na štartu sem imel občutek, da na moji poti ne bo veliko klientele, in res, srečal ali prehitel nisem nobenega človeka. Da ne bi bili možgani preveč 'na paši', sem si zadal šteti jeklenice (kar sem ugotovil, da je to kar zahtevno opravilo
) Do vrha sem jih naštel točno 40, ki so večinoma v solidnem stanju. Poškodovani sta (skoraj vedno) 21. in 22., ki se nahajata tik pred večnim snežiščem, vendar ne ovirata sestopa nanj in zadnji dve, tik pod vrhom gore. Ker sem postal ziheraš, sem imel s sabo cepin, ki mi je prav prišel, saj sem moral izdolbst kakšnih pet stopenj v živ led. Nadaljnih 20 korakov prečenja je bilo lažjih, saj je bilo na ledu kar nekaj šodra. Nadaljevanje do vrha je bilo BP. Ko pridem na vrh, naletim na sama mlada dekleta, malce pozneje se nam pridruži nekdanji sodelavec Matjaž s kolegom, ki se ga zelo razveselim.
Sestopim po grebenu, na Vršiču me pobere tujka in dostavi do mojega avtomobila.