Storžič

Kakšne so razmere na Storžiču? Je bil kdo danes gor?

Potka, ki povezuje Bašeljski preval z Javorniškim, me je že dolgo mikala. Da pa bi 280 km vožnje ne namenila "le potki", se odločim še za vrh Storžiča. Začnem v dolini Jekarice in že gor grede pogledujem tja pod stene, kjer slutim pot... Razgledov to nedeljo ni bilo, pogledi na potki pa nad vsemi pričakovanji. Lepa krožna tura, predvsem pa orientacijsko bistveno lažja od one z nasprotnega brega, ko sem pred leti "izumljala" krožno na Kozji vrh. V te konce vedno rada zaidem, saj tudi na markiranih poteh redko srečaš človeka, seveda z izjemo dela poti z Bašeljskega prevala na vrh in nazaj. Tudi včeraj je bilo tako.

Razmere na Storžiču so v tem času odvisne od smeri pristopa. Midva sva šla danes iz Jekarice in je bilo prav pomladansko. Pot do vrha je 99,99% kopna, do Bašeljskega prevala je za prečiti tri ali štiri res majhna snežišča, ki ne predstavljajo kakšne velike težave, naprej do vrha pa sneg ni omembe vreden. Kolikor sva uspela videti, je s severne strani še precej bolj zimsko…
Na poti do Bašeljskega prevala nisva srečala žive duše, če ne štejem zares številnega tropa gamsov v gozdu, ki sva jih čisto nehote očitno splašila in so pred najinimi očmi pobegnili po svojih stezicah, na sedlu pa se nama je pridružil še en pohodnik, ki se je povzpel iz Mač. Še kavkam se danes v malo oblačnem in vetrovnem dnevu ni ljubilo prileteti na »kosilo«

Volk, res lepa tura. Tam kjer si hodil sem šel lani septembra, s tem, da sem se pri tistem "letalskem krilu" umaknil bolj levo v grapo in proti vrhu prešel na zahodni greben in do vrha. Res je strmo, zato čestitke še enkrat.

Lep pozdrav.

Hvala, mstirn. Čestitke za vzpon tudi tebi.
Me pa res zanima, čemu tisto 'letalsko krilo' na skali. Je morda komu kaj znano?

Kakšna je kaj pot skozi žrelo,ali je kopna?

Na severnih straneh je še veliko snega.

Ja sej to mi je jasno,ampak rad bi podatke iz prve roke,ker v soboto greva s hčerko pa ne bi rad v težave rinil,čeprav je navajena in zna uporabljati zimsko opremo.

Ravno s Storžiča, šel pogledat sončni vzhod. Štart iz Bašlja proti Kališču in naprej na vrh, nazaj pa po JZ grbenu in potem po gozdu direkt do partizanske bolnice. Prehojena pot je v celoti kopna, kar pa se Žrela tiče ne vem, lahko pa povem, da je zgornji del Kramarice in pa Peto žrelo oz. pot čez Škarjev rob še kar lepo zasnežen. Sneg je bil pomrznjen in v primeru, da uporaba zimske opreme ne predstavlja težav, potem težav tudi na poti skozi Žrelo ne bo (sneg pa vsekakor bo), štart pa naj bo zgodaj zjutraj.

Volk,tam kjer je krilo se je pred nekako 30 leti ponesrečil jadralni letalec.

Hvala knap,se vidimo kje v hribih.
Lado

Čudovito, morm spet mal gor pogledat

Trajbar, hvala za info. Se mi je zdelo, da zna biti kaj takega.

Lp.

Mače,Kališče,Bašeljsko sedlo,Storžič.Pot čisto kopna in suha. Na vrhu sončno in brez vetra.Lp.

Kljub neobetavni napovedi sem se danes odpravil na Storžič. Iz Mač mimo Kališča na vrh Storžiča. Nekje na 2000 metrih se prične sneg, kateri je zapadel te dni. Ni ga pa veliko, le nekaj cm, zato ne predstavlja večjih težav. Po grebenu pa je previdnost tako ali tako samoumevna.Opasti še vedno čakajo.
Zimska oprema na tej poti ni potrebna, povsem drugače pa je na severni strani Storžiča.
LP

Danes je bil en krasen dan za v hribe. Sam sem štartal nad Laškim pri Bašlju, šel do Široke doline in namesto po nemarkirani poti naravnost, zavil desno proti Kališču, Bašeljska grapa je bila v senčnih legah pomrznjena, nato pa na vrh Storžiča..
Na vrhu srečam dva pohodnika, sestopim po bližnjici po nemarkirani grebenski poti ob široki dolini do izhodišča.

Parkeljc: tudi jaz sem bil pred dnevi na Storžiču, samo, da sem šel gor po tvoji sestopni poti, nazaj pa mimo koče na Kališču. Sicer bi se pa mogla vidit (iz hriba na hrib), kajti jaz sem bil na Velikem vrhu nad Jezerskim. Ti si vsaj dva pohodnika srečal, jaz pa žive duše ne, pa tak lep dan.

Pozno dopoldne me znova premami Stožec. Z biciklom do izhodišča v bližini Sv. Lovrenca. Markirana pot, ki me povabi navzgor, je grobo rečeno pravi obliž za pregreto telesce, saj poteka v blaženem soju borovcev, ki zapovrh še omamno dišijo. Človek je sprva kar zbegan, saj se mu zdi da se potepa ob morju! Pot toplo priporočam.
Pri klopici z markirnimi tablami tokrat zavijem v levo. Na planini Javornik pri izviru pod Krničarjevo kočo dotočim flaškon in se namenim naprej. Po slikoviti stezici dosežem planino V. Poljano, na robu katere znova zavijem navzgor. Kmalu sem na razpotju. Uberem jo preko grebena Psice ...
Slednji se mi zdi eden najlepših pristopov na Stožca v kopnih razmerah. Če ne kar najlepši. Greben je eno samo uživaško, razgledno prestopanje. Resda je tudi izpostavljen, kot se za greben spodobi, a kaj hujšega ni. Roko na srce, še tiste nekaj kovačije (varoval), ki je je res le za vzorec, sem zlahka pogrešil (vzemite strogo subjektivno!). Plezalne težave pač ne presežejo enice. A pustimo to.
Dejstvo je, da prekrasen greben Psice zahteva stabilen korak.
V lahkotnem vetrcu pricapljam na Stožčevo teme. Po dolgem času sem na njem začuda sam. Malo bolj pozna ura je očitno 'razredčila vrste'.
Po krajšem počitku se namenim v sestop; po nemarkirani poti ob robu Zahodne grape. Pri spodnji klopici zašpilim klobaso ter se spustim na izhodišče. Med bicikliranjem proti domu se rad obračam nazaj ...

Lp.

Čestitka. Zelo lepa tura, tudi meni gre že dolgo po glavi". V kratkem bom tudi jaz na njej. Koliko si porabil časa, vprašam kar tako, ker sem povprečen planinec ?

Po obisku sodeč je bil Storžič včeraj, vsaj v tem koncu najbolj priljubljena destinacija. Sprva sem načrtoval začetek od Zaloga ,vendar sem se zjutraj zmotil in zavil proti Bašlju. Nič zato,kajti tu še nisem šel proti Kališču. Popeljal sem se do zadnjega parkirišča po precej zdelanem makadamu. Avto se ti ne sme nič smiliti, v nasprotnem primeru raje pustiti vozilo takoj za kamnolomom, ko se konča asfalt. Precej kamnita pot nas popelje proti bolnici Košuti in naprej proti planini Kališče. Pot je prijetna. Danes so bili lepi pogledi na Storžič. Ob osmi uri štirideset sem bil že na vrhu. Nekaj pohodnikov je šlo že dol. Na vrhu sem bil za hip sam, nato je že nekdo prišel iz Žrela. Rekel je, da je še precej snega. Nazaj grede pa sem vseskozi srečeval pohodnike. Pred Kališčem sem zavil na desno in šel priti Lovrencu. Kmalu sem naletel na izvir vode. Voda je bila tako hladna, da je kar peklo. Potka je prijetna, očiščena in dobro označena. Preden pridemo na Lovrenc zavijemo levo na neoznačeno potko, ki nas pripelje skoraj do parkirišča.