Včeraj sem se sam odpravil na Strmo peč iz Dunje. Po skoraj dveh urah vožnje le pridem do parkinga in malo pred sedmo štartam iz parkinga. Po krajšem spustu po poti pridem do reke, ki jo hitro prečkam in poiščem pot, ki pelje naprej strmo po gozdu vse do bivaka Cividale. Do bivaka je pot precej strma, markacije so še kar lepo vidne, lahko pa bi bila seveda še kakšna več. Ko pridem do bivaka se ustavim za kratek čas in seveda kaj kmalu nadaljujem pot proti ferati Norina. Kmalu pridem do grape, ki je v njej še snežišče. Snežišče sem prečil brez derez, ki pa na srečo ni strmo, seveda je pa priporočljivo imet dereze. Do sem je pot še lepo sledljiva in še kar dobro označena. Malo višje pa pot ponekod izgine za kratek čas, tako da je treba tudi malo bolje pogledat za naprej. Vse od bivaka do ferate Norina je pot ponekod slabo označena in slabo sledljiva.
Ko pridem skoraj do ferate se ustavim za krajši čas ter si ogledam vse naokoli ker mi je bil tam res odličen anbient. Na levi strani globoka strma grapa, na desni stena Strme peči. Ferata Norina je res odlično speljana in tudi dobro zavarovana. Je pa kar zračna sploh v spodnjem delu. V pol ure plezanja po ferati le pridem na južno stran Strme peči in še po pol ure sem bil na vrhu Strme peči. Do vrha vsega skupaj sem hodil 4 ure in 40minut.
Sestopil sem po isti poti. Je pa ta pot precej nevarna, sploh za sestop. Res je izredno dolga tura, ki zahteva dobro kondicijo, voljo in nekaj občutka za orientacijo. Na poti sem bil ves čas sam. Srečal nisem niti enega človeka, edino tri kozoroge, ki pa so hitro zbežali
.