Danes me je Sv.Jakob spet zvabil na njegove zeleno pomladanske kuclje,polne prebujajočega cvetja.
Kot ponavadi štartam preko Toškega čela in naprej po cesti na Katarino.A tam me presune misel,da pri cerkvici Sv.Katarine živi nedavno spoznana sestra redovnica-plezalka,popotnica s kolesom do Provanse v Franciji itd. in bi jo bilo treba vsaj pozdraviti.Pozvonim v župnijšču hiše,nakar me po dovoljenju župnika sprejme Olga v njen dom.Ob domačem melisinem čaju pa govor nanese na plezanje,kjer omeni,da je prosto plezala med drugim v stenah Paklenice že takoj po vojni.V sotesko so jo takrat spustili oboroženi vojaki stražarji,ko je natančno povedala kam se nameni,ime smeri.Takrat je bil tam šele začetek plezanja,saj je bilo še vse zaraščeno,skala pa precej bolj kompaktna kot sedaj,ko vse dol pada.Potem ,ko si je zlomila ob skoku na polici gleženj,sta s soplezalko kleče preždeli noč,naslednji dan pa so stražarji že streljali v steno,ker jih ni bilo dol.Ena varianta ugibanj vojakov je bila,da sta vohunke,druga,da jih je nek takratni manijak v okolici poklal,vendar je nek poba ves zelen,ki je bivakiral spodaj razložil vojakom za kaj gre.Prišel je en omara vojak naproti in jo nesel v prvo vojaško medicinsko oskrbo.Plezala je celo z Šraufom in bila kot pripravnica že izbrana za v Himalajo,katero je nato opustila.Na Katarini pa so tam gori vedno na prepihu ali s severa ali pa juga,snega pa je bilo letos skoraj 70cm.Lepo jo pozdravim in grem po prečnici pod Rogom na Jakoba.Hitro se pripravim za spust,ko na zadnji strmini Katarine srečam mojega soimenjaka,alpinista iz Anapurna trgovine Roka Kovača.Tudi on je bil namenjen na Sv,Jakob.Že na Toškem Čelu pa se ustavim v vrtači skakalnice Gače,kjer sem že prej opazil,da je Jože spet priden in ureja skakalnico že za naslednjo sezono.On je namreč eden redkih,ki je podrobno prehodil že vse 2000 ake in 400 hribov od 550,ki segajo čez 1500m v Sloveniji.Plezal je tudi greben Rušice,Rigljice in do Frdamanih polic z domačinom iz Rut, vodnikom Klemenom Gričarjem.Na delu ture mu je le ta pokazal skalno votlino,kjer je bilo opisanih samo 22 pristopnikov smeri.Ob 7h sta začela s turo v dolini,šele ob 8h zvečer pa sta stala na Frdamanih policah že oba dodobra dehidrirana.Sestopila sta skozi Kačji graben.Po lepem kramljanju s prijateljem na soncu sem še na kratko odpeljal proti domu.