Sv.Jakob 806m nad Ljubljano

Glede na to, da je v zametih lahko snega še bistveno več, kot 40cm in rabi vsaj dva dni sončnega obsevanja, da se prvotni kristali preobrazijo in vsaj nekoliko vežejo na stari sneg, sem na Jakobu naredil kondicijsko turo.
Pot preko Toškega čela na Jakoba je v tej spremenljivi zimi zelo dobra, skoraj suh pesek.Najvišje predele Polhograjcev malo pod 900m je rahlo pobelilo.Obiska je bilo danes gor precej manj, kot običajno, nekaj tudi kolesarskih zanesenjakov.Za kolesarsko turo pa se je vendarle treba dobro obleči, kajti do meseca brez črke R je še daleč.

Današnja zimska MTB tura na Jakoba je bila blatna, snežena, ledena, mrzla, a zelo lepa.V spokojnem miru in kolesarsko osamljen sem naredil lep 35km krog preko Toškega čela - Jakob - Studenčice - Medno - Ljubljana.V višinah je bilo z vetričem veliko hladnje od doline.
Tura je sedaj odlična za kolesarje vajene zimskih voznih razmer.

Ker vremena v prihodnje ne bo dosti, sem pozno popoldne izkoristil čas za tokrat malo daljšo turco na Jakoba.
Da poti ne bodo monotone, sem tokrat odpedaliral proti Dobrovi v smer Polhovega gradca, pri Gabrjah sem zavil po dolini proti Osredku in Belem na sedlo Topol.Od tam vzpon na Jakoba, kjer sem kratek čas delil z zahajajočim soncem.Po vsem lepem na svežem zraku pri ugodnih 15°C, sem se preko Mamovca spustil v Žlebe in prek Medna zaključil klobaso.No, na jedilniku za večerjo pri lačnem želodcu ni bila ta, pač pa sem si naredil kar špagete z Lušt paradajzovo omako.

Popoldne malo pred 17h že drvim proti Mednu, pri gasilskem domu Preska zavijem v dolino proti Studnčicam, levo preko vikendov in Mamovca na zahodno sleme Jakoba.Tam se za vzhodno sleme poslužim severne jakobove prečne poti.Ostal je še skok s kolesom po vršni strmini na Jakoba.V času prihoda smo se zbrali gor trije MTB kolesarji.Vreme z nekaj sonca in oblakov, da ni bilo prevroče, sicer pa severni vzpon na vrh, pihalo je glih, da nekaj.Povratek sem naredil s spustom čez Toško čelo po zasluženem vzponu.
Ta tura pa je dvourna z nekaj postanka na vrhu.Lp Rok!

Ker se precej segreva, je treba šele zjutraj zaliti vrt, ture pa si izbrati zgodaj na severna pobočja.
Tako sem ob 7:15h krenil čez Soro in tam zavil v vedno zelo hladno dolino Ločnice, ki me je razvajala celih 7-8 km, kolikor je dolga.Pol vzpona proti Katarini še hladno, potem pa višje, ko si, toplejše je postajalo.Ob 9h sem se že spuščal čez Toško čelo in se izognil hujši vročini.Kolegi, ki so prihajali s strani Ljubljane prek Toškega čela, so se že pošteno znojili in sopihali navkreber s kolesi.
Pravijo, da, če se zjutraj malo zmigaš, potem čez dan lažje prenašaš vročino.
Popoldne pa obstaja še ena dobra hladilna alternativa - skok v Savo !

Pozno popoldansko jasno nebo sem izkoristil za vzpon na bližnjega Jakoba.
Kolesarji so se ob tem času že obračali na Toškem čelu, sam pa jo mahnem še naprej proti Katarini.Tam pri sedlu srečam upravitejico vremenske postaje, ki mi pove, da se malo višje že gradi povsem nova, gor je prišel pogledat tudi g. Pečenko iz ARSO.
Skočim še na greben Jakoba in se po severni poti čez Mamovca spustim v dolino.Zgoraj je malo pihalo, ob zatonu sonca pa se je ozračje vedno bolj hladilo.Še ne lep oktober, potem se obeta dolga in ostra zima.

Zima bo še prehitro potrkala na vrata, zato je vredno izkoristiti vsak jesenski čas v naravi.
Z MTB se zapeljem čez spokojne jesensko obarvane gozdove planote Ravnika in Katarine na bližnjega Jakoba v pozno popoldanskem soncu.
Gor se srečam z dvema bajkarja sličnih let, zato je miren pogovor lepo stekel.Obujali smo spomine naše osamosvojitve, se hecali, da mi nismo še stari in pravili, da naj bodo kar mladi stari, mi nismo, he,he !.Skupaj smo pojedli sočne mandarine in se kaj kmalu odpravili v dolino.Kasneje je sonce že zahajalo, zato se je kar naenkrat precej shladilo.Pri Toškem čelu so me zaradi mraka nasproti vozeča vozila že težje zazanavala.Bila je lepa, kratka turca za vzdrževati nekaj kondicije in uživati v jesenskih purple barvah.

Nekoč bo v časopisu v rubriki "Na današnji dan" pisalo:

Na današnji dan leta 2015 je viharnik kolesaril na Sv.Jakobu in v poročilu o turi na hribih.net ni niti z eno besedo omenil svoje mansarde. Bralke in bralci so bili osupli ...

Ko jo bom dokončal, se vam bodo pa kar sline cedile.

Dopoldne dobro oblečen v mrazu zajaham MTB in jo odrinem proti zasneženemu Jakobu naproti.
Toško čelo je še povsem pokrito s snegom, višje na Kartarini pa povsem zimsko, podobno kot dobra zima v januarju.Čez planoto Ravnik do Katarine je cesta večinoma kopna s sem in tja kaj snega pa nekaj srnjadi vmes.Nad Schvarzmannom pri sodčku pa se v gozdu prične prava ledena drsalnica.Tam je treba voziti malo z glavo in se lepo pride čez.Naprej na ravnem grebenu pred Jakobom je najtežje mesto z nagrbančenim za dlan konveksnim velikim ledom, ki hoče večkrat spodleteti sprednje kolo že pri zelo majhni brzini, z le rahlim bremzanjem na zadnje kolo.Venec okoli Jakoba je spet lažje vozen vse do zadnje strmine, kjer zadnje kolo začne spodrsavati.Z ježevkami bi se tudi to dalo speljati.Nazaj sem ta isti del 10m prepešačil, naprej je spet šlo normalno.Na turi nisem srečal nobenega kolesarja, le nekaj rednih starejših pohodnikov.Mama doma mi pravi, da ni nobeden tako neumen kot sem sam, da bi koga srečal na poti.Lp!

Viharnik, mama ima popolnoma prav. Včasih je potreben samo trenutek in se cesta postavi "pokonci".

He, he, Sahaja sestra Aida iz Irana pravi: Hi, it was freezing cold Are u crazzy)))

Stari zgodovinski etnologi so dejali, da smo se slovenci v pričetku novega leta osvežili s tekočo studenčnico, no jaz pa nekaj podobnega s kolesom na Jakoba.
Dopoldne ob 10 še nikjer žive duše na cestah, le mrzel Rus z vzhoda je razsajal naokoli.Dobro napravljen se do vrha Toškega čela le za silo ogrejem, noge so bolj stekle šele s Katarine na Jakoba.Gori je prišlo kasneje čedalje več ljubiteljev narave, vendar le za peščico v primerjavi s prejšnjim praznikom.V dolinah je bilo opaziti precej smoga od petard in tudi vedno pogostejše kurjave na drva.Zgoraj sem lepo poklepetal s kar nekaj znanci, nato pa v šusu po najbližji poti domov pod topel tuš.Pri 60km/h pa z mrazom res ni več za zbijati šale.

Viharnik, ti si pravi demonstrator reka: "zdrav duh v zdravem telesu". Večina nas je ob 10. uri dopoldne še iskala kaj osvežilnega za prebujanje ali zdravljenje mačka. Res lep začetek leta 2016. Srečno še naprej.
Kar se pa slike 7 tiče, imaš pa ti Outback MTB.

Lino, jaz sem bil ob 7h že pokonc.Ker meditiram, imam kakšnih 5 ur spanca že vrh glave dovolj.

Popoldne na Rog, Sv.Jakob in Jeterbenk, nekaj slik.

Še dodajam, upam, da bo kdo pospravil ostanke od novoletnega pokonja pod Sv.Jakobom in med Rogom in Jeterbenkom so na križišču smeti. Taki lepi hribčki a na žalost je precej smeti.

Zjutraj zima, opoldne pomlad....

Pozno popoldne sem šel na Jakoba pogledati, če je južnik v višinah kaj bolj razposajen.
v Ljubljani slab veter, na Toškem čelu nekaj vetriča, na Katarini je že bolj vleklo, na vrhu Jakoba občutno bolj s poštenim vetrom, tam okoli 50 - 60 km/h.Spust v dolino sem naredil po grebenski cesti čez Studenčece je letelo kot sneta skira!.Sledil je še kratek ravninski del mimo Medna, z vmesnim obiskom Braneta v Vižmarjih.Krasna tura, kolesarji so že prišli na plano,lp!

Popoldansko turo na Jakoba sem opravil po isti trasi, užival zeleno-bele odtenke narave z vožnjo po snegu