Danes nenačrtovano na Virnikov Grintovec, prvič.
Načrtovala sem sicer Pristovški Storžič, pa je bilo na mejnem prehodu vse zaparkirano in sem se raje vrnila na Jezersko, kot da bi se motovilila gor na P.
Pa sem se spomnila na tale hrib in s P pri cerkvi oz. pokopališču ni bilo problema.
Precej samotna in razgibana pot, no, v zadnjem delu okoli vrha sem srečala kar nekaj ljudi, med njimi tudi "turiste" s supergami z gladkimi podplati.
Kako so se pridričali po vsem suhem listju dol po strmini, mi ni jasno, že jaz sem z ornk gojzarji potem šla dol res previdno in počasi...
Vmes v srednjem delu markacije in pot izginejo, treba je kar po gozdni cesti, večkrat sem ugibala, kam, a zašla k sreči nisem.
Vse skupaj sem rabila dve uri, a se mi je zdelo, da kar tri, tako je bilo vroče danes
Čeprav sem se namatrala na zadnji strmini, razgledi vse poplačajo, danes se je videlo od Snežnika, Krna do Triglava in vse vmes! Za piko na i so macesni na grebenu še žareli v najlepših barvah...
Na vrhu so tudi vpisni zvezek in lep žig z blazinico. Pohvalno!
Skratka, priporočam, a tako lahka tale pot spet ni, vsaj ta prava obutev je obvezna!