Viš

Ja pa tudi osebna imena, kamor spadajo imena krajev se pišejo z veliko začetnico. Sicer pa je pravilno tudi Nevejsko sedlo. V tem primeru pa sama imena niti niso pomembna, bolj je pomembna pot na vrh in nazaj dol, ki jo kdo opravi, nekdo pa ne. In človek je res presenečen ko kar naenkrat sreča nekoga, ki ga sicer "pozna" samo s foruma. Pa to ni bilo edino srečanje, srečali smo se še z večjo skupino iz Celja. Pa tudi poslovili z osrnikoma koče Corsi, do naslednjega leta.

Kdaj sta bila gor? Danes ali včeraj? Jaz sem danes samotarila proti vrhu,nisem srečala žive duše. No, od daleč sem videla eno senco na vrhu, a potem človeka nisem srečala. Zjutraj je bilo nad dolino vse v megli, potem se je občasno odpiralo. Ko sem stopila v steno, sem bila spet v megli, potem pa sem se dvignila nad oblaki in oči so lahko samo občudovale. Na sam vrh se nisem povzpela. Zadnjih par metrov sem raje izpustila, ker je bilo zasneženo pa mokro. Sem pustila poslastico za prihodnjič. Nazaj grede sem se ustavila v koči, ki bo odprta do 17. oktobra. Vrnila sem se po nemški, ki pa je nekoliko blatna v nekaterih predelih.

Prelepe slike, Sabina!

Hvala, danes sem se počutila zares kot da bi me narava nagradila. Določeni trenutki so bili zares zares nepopisne lepote, še lepši kot na slikah.

Lepota Zahodnih Julijcev za mejo me povabi vedno znova. Free je sicer nameravala na Lepo glavo, a je načrt hitro spremenila in se mi pridružila na poti na Viš. Skozi dolino Belega potoka naju je spremljal prijeten jutranji hlad in žuborenje potočka. V krnici nad kočo Bruner sva prestopila iz sence na sončna pobočja, ki naju niso zapustila do Krniške škrbine. Tam sva se v senci spustila proti koči G. Corsi, vendar sva markirano pot kmalu zapustila in se po neoznačeni stezi napotila pod mogočnimi ostenji proti poti, ki vodi na Trbiško škrbinico (forc. Riofredo). Tam sva začela po poti Anita Goitan, ki je eno najlepših prečenj po policah (izjema del poti preko Male špice) vse do klasične poti skozi preduh, ki pelje od koče Corsi na Viš. Seveda sva se povzpela na razgleden vrh, ki je tokrat to tudi bil, saj se je videlo daleč dol do Dolomitov in na Visoke Ture. Po postanku sva sestopila na Škrbino zadnje Špranje (forc. Mose) in dol do koče Corsi. Ester naju je lepo postregla, tako, da je bilo nadaljevanje poti "čez grape" in mimo Viške glavice nazaj na izhodišče kljub vročini, ki je vela iz Jezerske doline, prav prijetno. Snega na poti takorekoč ni, varovala so v dobrem stanju, priporoča se plezalni pas, samovarovalni komplet in čelada. Turo se lahko razdeli tudi na dva dni s prenočevanjem v bivaku ali koči in z obiskom še kakšnega vrha, ki jih tam ne manjka.

Nekaj tehnikalij: skoraj 2000 višinskih metrov, 10 ur bruto z veliko pogledi, doživetje: neprecenljivo. Ga ni takege Mastercarda...

No, saj se ne oglašam velikokrat, ampak za tole sem vama kar mal "fouš". Čestitke obema!!

LP B

Bravo obema tudi z moje strani, zares lepa in zahtevna tura.

Igor je resnično car!
Vedno znova uspe najti kakšno fletno hribovko, ki je še še free

Za vse ne poskrbi več samo MasterCard. Za to imamo zdaj...

@sabina.7
A zato je helikopter letal tam zadaj

Bom komentar napisala kar pod temo Viš, tudi, če Viša nisem dosegla In to se mi zgodi kljub zelo dobremu nasvetu enega od forumovcev!
Po napačni poti sem šla že takoj od koče Corsi, v bistvu sem šla v smeri Nevejskega prevala. En čas sem že hodila, pol pa ugotovim ...
Nazaj proti Višu nisem šla, sem pa tam okoli kar precej prehodila, med drugim sem šla tudi po poti 626, do sedla oz. do začetka melišča, ki pa tudi ne vem, kam ta pot pelje. V tem koncu sem bila prvič. Izredno lepo, krasni razgledi
Je bilo vredno, kljub vsemu ... res lep dan, pa čeprav je bil cilj stati na Višu
Pride na vrsto
Pa še par slikc ...

Verjetno ste zavili po poti čez kapno steno, precej stran od vzpona na Viš.Ker se ravno odpravljam nanj, bo jutri reportaža s slikami z vrha.

viharnik, hvala, bo tudi reportaža za enkrat! kar fajn.
Pa lep dan jutri!

@janna, nasvetov vseh forumašev ne jemlji za suho zlato. Za Višovo okolico se drudič pozanimaj pri Igorju. Malo spremljaj prispevke kateri je poznavalec katerega področja. Pa več sreče z vrhom prihodnjič, bo morda tudi manj vroče in naporno.

Prijaznega oskrbnika bi vprašala.Drugače pa proti zajetju vode,severno.Križišča so pa označena.

Z oskrbnikoma sem pa tudi govorila ... samo potem, ko sem prišla nazaj
Ja, pride vrh prihodnjič na vrsto

Kljub vročini še na zadnji stabilen dan za gore se odpravim proti Višu, potem pa kar bo pa bo.
Od doma štartam celo četrt pred šesto,v Žlebeh sem pa malenkost po sedmi.V primerjavi z Ljubljansko zatohlostjo je bilo na Nevejskem sedlu naravno klimatizirano.Hitro začnem tempo in prehitim skupino mladih italijanov, stopim še do Cregnedul koče in naprej vseskozi v senci in hladu skoraj do sedla degli Scallini.Pri kapni steni se pohodniki komaj primajejo na sedlo 2022m, zadaj.Pri koči pojem le eno Frutabelo in takoj začnem vzpon po znameniti poti Anita Goitan.Sprva lepo poplezavanje, nadalje nekaj potk, pri kapelici pa na videz z daljave težji oster rogelj, ki sem ga od blizu elegantno preplezal.Nadaljnja pot naredi nekaj urezov poti z izpostavljenimi ovinki, naprej pa na poličkah že priskoči na pomoč nekaj stare ozke in nove široke pletenice.Innomonato prečim po južni varianti in sestopim v strm ozek žleb, ki mi prav tako ni delal posebnih preglavic,le oceniti je treba stope ter naklonino telesa, da sila teže še vzdrži v legi.Tam sem srečal Italijanko, poznavalko tudi naših Julijcev in se v gorah nadvse dobro počuti-mir.Pleza pa zelo lahkotno, počasi, z krajšimi in sigurnimi stopi ter oprimki.Do razcepa za Viš grem z njo, potem pa zaradi obveznega plavanja v Rabeljskem jezeru zaradi končne pozne ure zaključim turo.
Kaj bi bilo lepšega od te POTI, Viš in Marija me bosta počakala do naslednjega snidenja..Aja kopanje pa fenomenalna osvežitev in relaksacija mišic!.

viharnik, lep dan si imel.
Del tvoje današnje poti mi je poznana, haha

Ja, fajn je bilo.Gornikov ne veliko, celo kozorogi so se od vročine poskrili v kaverne

Včeraj (03-09-2011) smo šli na Viš po poti Gola Nord-Est (severo vzhodna deber Viša) iz koče Pellarini. Do vrha smo potrebovali slabih 5 ur in smo bili prvi na vrhu malo pred 11. Tudi če bi naročali vreme, verjetno ne bi naročili tako krasnega dneva. Za prečenje snežišča pred vstopom v steno smo uporabili cepin in dereze. Sicer se da priti čez tudi brez opreme ker je snežišče naloženo z kamni, ampak smo se mi odločili za »ziher« varianto ker smo že tovorili vso opremo. Če zagrebeš po snežišču ugotoviš da je spodaj živ led!! Oznake na poti so skope in zbledele, ampak so na ključnih mestih možici tako da orijentacija ni težavna. Nekoliko me je zmotil vstop v steno pri izstopu iz snežišča. Mi smo vstopili na zgornjo poličko čeprav je bilo videti 20 metrov nižje rdečo piko! Po polički je pot shojena in takoj najdemo možic in markacijo. Pot skozi žleb je lepa, razgibana, prvinska. Pot poteka po naravnih prehodih in se poplezava po naloženih gladkih balvanih. Jeklenice so samo na mestih kjer je to res nujno potrebno. Na nekaterih mestih so poškodovane ampak to ne predstavlja večje ovire. Razdalje med klini so velike tako da so namenjene varovanju in ne napredovanju. Plezanje zraven jeklenice nikjer ne presega »slabe« II stopnje – krajši skoki ali vstopni kamin (če si dovolim uporabo te terminologije v primeru tehnične plezarije), oprimkov je zadosti tako da je plezanje en sam užitek. Sedem metrov visoka previsna skalna ovira je dobro zavarovana tako da ni nobenih problemov (vklesani stopi in dodani klini). Edino je siten kratek spust ob jeklenici pred izstopom na travnato poličko (Božje police), drugače je pot brez posebnosti. Seveda je vseskozi potrebna zbranost in izskušnje s podobnih poti. Na vrhu skoraj brezveterje in krasni razgledi. Za sestop smo izbrali prečenje Anita Goitan ker smo morali priti v kočo Pellarini po stvari katere smo pustili v koči. Pot je razgledna in poteka po poličkah. Nadaljevali smo po poti 627 do odcepa za kočo Pellarini. Pot 618 do Žabniške škrbine (Sella Carnizza) je zavarovana. Sestop iz škrbine "drito" po šodru je bil adrenalinski (v enemu momentu je bilo treba bremzati z vsemi kremplji ). Izbrano opcijo izven uradne poti ne priporočam, ker ni nič prijetna. Pot 618 poteka po levi strani ob grušču (gledano z vrha škrbine). Še pivo v koči in zaključek te lepe ture.
Na poti smo srečali samo 3 Italijane in več kot 50 Slovencev. Preden smo mi sestopili z Viša je na vrh prišlo več skupin Slovencev in iz njihovega pogovora sem zaključil da so aktivni uporabniki portala hribi.net. Lep pozdrav vsem iz Kopra.