Na prvi pomladni dan sem s parkirišča tik nad Mojstrano krenil ob osmi uri. Pot proti Vrtaški planini je bila povsem kopna do 1100 metrov nadmorske višine, ko so se mestoma začele pojavljati prve snežne zaplate, od 1200 metrov dalje pa kopnin ni bilo več.
Sprva me je po gozdnati stezi spremljalo sonce, tudi kakšen gams nad in pod potjo, do planine pa se je oblačnost že povečala, občasno je naletaval sneg. Ker pa se je v smeri Vrtaškega vrha še vedno kazalo lepo modro okno, ki sem ga nižje ob poti opazil tudi nad staro vremensko meteorologinjo Luknjo, sem se odločil, da nadaljujem v omenjeni smeri. Tja so vodile tudi dobro vidne stopinje predhodnika, ki sem jim sledil vse do vrha.
Predhodnik se je tja odpravil po stari poti, ki se sprva drži markirane steze proti Slemenu, kasneje pa nad Farjevimi žlebovi zavije v vzhodne strmine omenjenega vrha, njegove sledi pa so bile z višino vedno slabše vidne. Kasneje se je začelo slabšati tudi vreme, oblačnost se je zgoščevala. Spomladansko sonce je še prijetno grelo moje zatilje, ko mi je istočasno veter v obraz nosil snežinke, zanimiva izkušnja
Na vrh sem prispel ravno še pravi čas, da sem v bližini prepoznal greben Slemena, a kmalu se je skril še ta.
Ravno med krajšim počitkom na vrhu se je začela prava zima, pojavil se je še močnejši in hladen veter, ki je s snegom uspešno skrival moje sledi, tudi vidljivost se je močno poslabšala, zato sem se pospešeno spustil nazaj. Ker me je kmalu po začetku spusta skoraj zanohtalo, sem se bil prisiljen ustaviti in si roki pogreti na tradicionalen način
Kmalu za tem, ko sem si zopet nadel rokavici, sem srečal dva pohodnika, ki sta mi prišla nasproti. Hmm, le kaj bi si mislila, če bi me »ujela« v tej poziciji, z rokami, zatlačenimi v mednožje
Med pogovorom izvem, da sta že sama ugotovila, da so moje sledi vodile proti Vrtaškemu vrhu in ne Slemenu, kamor sta bila namenjena – a sta ob poslabšanju vremena spremenila načrt.
Nižje se je vidljivost izboljšala, na planini je prenehalo tudi sneženje, ob vrnitvi po isti poti pa sem znova ujel kakšen sončni žarek ali dva.
Novejšega, nepredelanega snega je 10-15 cm na stari podlagi, zimske opreme nisem uporabil. Previdnost je potrebna na napihanem in mestoma s plazovino nagrmadenem delu ozke poti pod planino, saj je tam sneg trši, teren zelo strm, varovalna ograja pa zaradi višine snega neuporabna in tudi na veliko mestih pretrgana. Na poti je tudi kar nekaj podrtega drevja, ki pa se mu da lepo izogniti.