Vrtaški vrh 1898 m

Pozdravljeni,

Ali je tu kdo, ki bi vedel ali je na vrhu Vrtaškega vrha poleg vpisne skrinjice tudi kakšen žig (štampiljka), da si jo pritisnemo v planinski dnevnik.

Hvala za odziv in Varen korak.

Lp, J

Pozdravljen.
Na vrhu je samo vpisna knjigica,Žiga žal ni.Je pa trenutno gor še nekaj flank snega in ogromno cvetja.

Popoldanska turca po šihtu,vreme v dolini poletno,na vrhu pa prijetno hladno višinci do Vrtaške planine se hitro nabirajo,naprej pa je bolj prijetna pot od Vrtaške planine naprej je čez pot nekaj podrtih dreves,snega je samo še na vrhu nekaj flikic,naprej od Njivic proti Slemenu ga je pa še dosti. Na vrhu cveti veliko žafranov aja še to,žig na vrhu je,je v skrinjici v vrečki skupaj z vpisno knjigo. Lp

Danes spet sem gor,parkiral sem pri Rosu,od tam pa mimo Peričnika naprej po cesti do Črlovca in po zgornji poti do Njivic.. pred odcepom za Kukovo špico veliko podrtega drevja,tako da je treba nekajkrat okoli po bližnjicah,potem naprej že na poti proti Njivicam pa najprej mali plaz kamenja čez pot,kmalu zatem pa še eno snežišče polno vej in drevja,ampak sneg je bil moker in se je dalo priti čez,če ne bi pač obrnil nazaj.. pot naprej je kar zaraščena,mestoma ozka in komaj vidna,se vidi da nima veliko obiska.. sledi še malo občasnega pretepanja z ruševjem in podrtimi smrekami po poti potem pa končno markirana pot in čez nekaj minut sem že na vrhu takrat pa zaslišim grmenje še daleč v Avstriji,sledil je hiter sestop po markirani. Lp

Planina in njen vrh iz Mojstrane (24.07.21)

Že zgodnje jutro je nakazalo, da bo kar vroče. Nekakšne hude ravnine ravno ni, le kakšen km pred planino pa se je res male izravnalo. Tretjino poti je Leo sam prehodil in še to je hotel samo tam, ko je bilo najbolj strmo. Nekaj počitka na Planina, potem sva pa stopila malce na plin, saj ga je hitro zmanjkalo( beri spanje). Travnik na razpotju Sleme, Vrtaški vrh je bil poln krav. Sestopimo po smeri vzpona. Lep vroč dan.

Izhodišče Črlovec in na Vrtaški vrh, pot je vredu.

Le na vrhu je bilo včeraj 10 cm snega. Pri sestopu je potrebno paziti na razmočeno listje.

Včeraj popoldan (sreda, 6. december) od parkirišča Fabrka čez Vrtaško planino na vrh in nazaj.

Zvezen sneg se je pričel pri približno 1200 metrih, plitva gaz najbrž dveh pohodnikov izpred dneva ali dveh mi je pomagala pri orientaciji. Nad Vrtaško planino so markacije občasno izginevale, najbrž kot posledica vetrnih podrtij ali pa sta predhodnika tako smer vzpona pač izbrala.

Sneg je bil suh, bilo ga je nekako do vrha čevlja. V strminah, po katerih poteka prečna pot proti Njivicam je bila pot dobro vidna. Na Njivicah je pihalo, v ruševju pod Vrtaškim vrhom in na vrhu pa popolnoma nič. Razgledi zanimivi, spodaj megleno jezero, višje gori oblačen pokrov, vmes pa zasnežena skalnata sivina najbolj imenitnih gora, kar jih premorejo Julijci.

Temnilo se je. Vrnil sem se po isti poti. Malo žal mi je bilo, ker si zaradi prihajajoče noči nisem upal raziskati stare poti, ki poteka pod vzhodnim grebenom Vrtaškega vrha do grapice nad Vrtaško planino. A na razglednem mestu prečne poti, po kateri sem se vračal mi je v nekakšno tolažbo Sila prijazno naklonila pogled na izvenzemeljsko večerno toaleto Velikanov nad Vrati. Počastitev, ki je trajala morda pet ali deset minut sem ponižno sprejel in hlastno srkal vase nepozabne trenutke fantazije žarečega neba. Na nesojeno odkrivanje stare poti, s katere imenitne predstave najbrž ne bi bil deležen, sem v estetskem obilju seveda v trenutku pozabil.

Pot navzdol je bila enako strma, dolga, delno zasnežena, mokra, prekrita z listjem in koreninami, kot pot navzgor. Še posebej v temi je potrebna previdnost. A videne presunljive večerne podobe so mi dajale dovolj energije, da je kar šlo. Pri Fabrki je višinomer pokazal 666m. Ob nepozabni turi lahko samo ugibam, kaj bi to lahko pomenilo . Pa prosim, nikar ne napišite, naj napravo drugič natančneje nastavim.

Derez na poti nisem rabil, gamaše so prišle prav od Vrtaške planine naprej.

Za Stenarjem je Miklavž piškote pekel - morda je malo preveč zakuril.

Ob 7 in pol pri -10°C štartam iz Mojstrane in grem po lepo shojeni gazi do Vrtaške planine in še naprej do razgledne točke (1739m), kjer se dobra gaz konča in gre naprej samo še sled krpljarja. Tako sem za zadnjih 150 m potreboval krepko več kot pol ure. Na vrhu je bilo toplo, brez vetra in fantastični razgledi. Vrnil sem se po isti poti.