http://www.gore-ljudje.net/novosti/56557/ Ko po prihodu s Cjajnika opazim to objavo kontaktiram z g. Kovačevičem. Potrdi mi, da je ta ferata res »konkretna«.
Prosim ga, da me vzame sabo če bo ponavljal vzpon. Referenc nimam bogvekaj ( ferat - število na prstu ene roke ). Reši me, da me malo pozna, drugače me ne bi vzel sabo.
3.8.2010 dobim mail – v sredo ob 12uri pri meni in spisek potrebne opreme. Priznam, da sem s strahom odpravil zraven. Nisem se bal prepadnosti, ampak, če bom vzdržal v previsih. Zanašal sem se pa, priznam!! Seveda, malo tud na Mijota…
V sredo popoldan se po preverjanju opreme in strokovnem pogovoru že spuščamo po strugi od dežja kalne Bele.
» Konkreten« je že začetek. S ceste opazujejo naključni mimoidoči naš ples v steni. Kmalu niti ne slišim več hrup prometa. Vse je posvečeno steni.
Popkovina je zakon ( počivanje v plezalnem sedežu ) – na Cjajniku je nisem uporabil niti enkrat!!!
V sklepnem delu, ki je najtežji nas preseneti »okostje padlega plezalca« v opozorilo!!
Popolnoma preznojen dosežem najvišjo točko vzpona in čaka nas še spust, ki tudi ni od muh!!!
Mimogrede si še ogledamo rudnike in opazovalnico ( Turški vdori ), ki so jo uporabljali takratni prebivalci.
Lep, napoooren popoldan in zopet neka nova iskušnja!
Lp ( kakšna slikca pa sledi, ko mi jo Mijo pošlje. Aparat sem pozabil v prljažniku in GA NISEM POGREŠAL DO VRHA...)