Za ljubitelje ferat

Škoda, kajti Kaiserschild je bila "nevarna" zadeva. Predvsem v smislu navitosti in dolžine ena talepših za težake. Večini izkušenih udeležencev najtežja do sedaj, osebno pa nekaj povprečnega v vrhu ekstremnih jeklenih... Zaneslivo je nihče ne bo pozabil.

Ja, škoda.

Kaj pa ferrato Königsjodler, kako je z njo. Si že šel?

Video: http://www.youtube.com/watch?v=8vOsw86f8XE

Turkenkopf klettersteig

Opis ferate nad Železno Kaplo je tudi na portalu www.hribi.net

Königsjodler je še do nedavnega veljala za eno najzahtevnejših. Je tudi ena največjih privatno narejenih ferat nasploh. Ker pa so letos avstrijci razširili ocenevalno lestvico do F/G! in tudi naredili prvo ferato težavnosti E/F, je Königsjodler samo še dolga (časovno težavna) težka ferata za nabol izkušene. Tehnično so najnovejše sigurno težje. Tista E/F je tako težka, da se sprašujem ali sem jo sploh sposoben zlezti, kljub alpin. izkušnjam.

Drugače pa na Königsjodlerju rabiš tudi dvojni voziček in delavske rokavice za Flying Fox (jekleno žičnico), vodniško vrv, ter predvsem dobre vremenske razmere cel dan. Tura je izemno dolga, zasilnih izhodov ni! Pa pazljivo, letos sta bila v njej že dva mrtva.

Nekaj fotk in gradiva za Königsjodler je zbranih TUKAJ

Hvala!!
Lepo in zeeelooo zahtevno. Ampak človeka kar potegne, ko vidi to in obenem te opozori na zelo zahtevno ferato. Jaz bom še kar naprej pridno treniral tam nekje od A do D ( pa mal še E - če bo vmes ).
Lp

Bojan, zakaj pa cinizem?

Moje razmišljanje o zavarovanih poteh je še iz časov, ko sem bil mlad in neumen. Zdaj sem odrasel, postal fotr in se končno spametoval. "Očetje" (Mijo, Zlatko, Milan pa še kdo) so me z opisi in čudovitimi fotografijami prepričali, kaj je smisel zajahanja v gore, tebe, ki si še precej mlajši od mene, pa kot vidim tudi.

P.S. Priporočam, da prebereš (če je še nisi) humoresko v avgustovskem PV-ju. Meni je zelo všeč.
Kaj praviš, kako bi bilo naslov enajstemu poglavju?

Naj dodam še svoje nmnenje. Königsjodler seveda ima na približno 2/3 zasilni izhod (s51kg), je pa res, da vseeno zahteva dobro kondicijo (predvsem v rokah) in veliko previdnosti. Čez tisto lisico se pride tudi brez škripčevja (varovalni komplet se skrajša, pa gre, za zavarovane poti pa tako ali tako uporabljamo rokavice. Mi smo imeli izredno lepo vreme in prav luštno malico ob ledeniškem jezercu na vrhu(10.7.2010), je pa ta pot izredno obiskana. Seveda ne prekosa našega Triglava, je pa gotovo nadpovprečno obiskana glede na težavnost. Ja, Bojan, tisti dobro posnet filmček marsikoga premami... Vsekakor potreben resen pristop!
Raje pa vidim, da naše gore ostanejo takšne kot so, torej s čim manj železja, da o kakšnih kovinskih žičniških tvorbah na vrhu gora (npr. kakršno premore avstrijski Dachstein) niti ne govorim.
Torej, raje se malo zapeljem. Saj pravemu gorniku pa vendar res ne bo težko vstati ob 2. uri in jo mahniti na željeno tako željeno hribolazenje. Mar ne?
Aja, še povezava: http://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?aut=1&gorovjeid=10005&id=2723

ferate naj ostanejo v avstriji in italiji, mi tega v sloveniji ne potrebujemo. raje za skalo poprimem, kot pa kos železja, ki štrli iz nje... moje osebno mnenje
Lpp

Tudi jaz sem proti kakšnem luknjanju slovenskih gora.Poti je takšnih ali drugačnih po naših gorah ogromno,tudi pl.postojank,kar je pa še ostalo malega od prvinskost nedotaknjenih kotičkov gora pa naj ostane za izkušenejše šodrovce gornike,stene pa za alpiniste.

V Königsjodlerju je vsako leto veliko nezgod in reševanj, in ga ni za podcenjevat. Najbolj nevarna je nagnjena žičnica, saj večina ne uporablja vrvi in prusikov za spuščanje/varovanje med spustom, pa tudi primernih (debelih) usnejnih rokavic za zaviranje nimajo s sabo. Zlomov in poškodb je naveč v steni kjer je iztek FlyingFox jeklenice. Nadalje tudi to, da nekateri vedno ne spoštujejo pravil samovarovanja - solirajo, kot tudi to da gredo s premalo izkušenj v to zahtevnost.

Zadnji dve nezgodi s smrtnim izidom sta stari samo par dni (1. avgust 2010). V nekaj urnem razmiku sta padla dol 50 letni nemški kriminalist, ter 47 letna češka zdravnica. Prvi 100m, druga dobrih 50m globoko, skoraj na istem mestu.

Z zasilnimi izhodi je običajno tako, da če nimaš s sabo dveh 60m vrvi, gurten, kladiva in klinov si oplel. Seveda pa moraš ob tem poznat vsaj osnovne alpin. manevre itd. Tisti, ki mu v ferati ne gre več, običajno ni fizično sposoben samostojnega plezanja navzdol, poleg krčev ga še napsihira. Takega je potrebno spraviti iz stene z enim od načinov reševanja.

Dokler se nič ne zgodi, ok laično gledano ne rabim nič vedet in nobene dodatne opreme imet s sabo. Pa je temu res tako?

Meja med užitki in nezgodo je v težkih feratah čisto blizu nas. Žal pa se tega nekateri zavejo ko je že prepozno. Nabiranje izkušenj s postopnostjo, dobra psihofizična pripravljenost, dobra priprava na turo, primerno vreme, dovolj opreme in izkušenj za morebitno reševanje, ter zanesljiv soplezalec tudi v feratah igrajo ključno vlogo.

Ferata Königsjodler je bila nadelana 2001. leta in ima samo C/D oceno, kar morebiti zavede. Vendar njena dolžina, izpostavlenost in tehnična zahtevnost še danes, v dobi težjih ferat kot je ta, predstavlja resen zalogaj tudi za izkušenega gornika.

Gorazd, s tvojim super zapisom o Cjajniku se popolnoma strinjam. Res sem letos malo več v feratah, a to ne pomeni da mi je tak način "plezanja" všeč. Saj je luštno seveda. Ampak stokrat raje bi šel kaj zares plezat.
Upam da grem končno to drug teden. (Aj kent vejt)

PV nimam naročenega, tako da članka nisem prebral.

Mijo, hvala za informacije o Königsjodlerju. Vidim da je ta ferata res zahetevna in da jo bom obiskal šele čez kako leto ko naberemo izkušnje.

Sicer pa sem tudi jaz tako absolutno proti temu da bi v Sloveniji potegnili kakšno ferato.

Imamo pa kup sten kot je naprimer v Lawamündu in bi brez škode potegnili kakšno ferato. Verjetno bi bila vedno obiskana, tako kot so drugje. Tako so tudi prevrtane stene in opremljene s svedrovci v neposredni moji bližini ( Kotečnik, Kamnik ). Tja se vozijo plezat in trenirat iz celotne Slovenije.
Lp

Bojan, če te veseli prava plezarija, čim prej v alpinistično šolo. Ker simmlad je to zelo enostavno. Sedaj v jeseni, ko večina odsekov začenja z vpisi, je idealna priložnost. Se spomniš Nine iz "A" tečaja ? Sedaj je že starejša pripravnica na njihovem alp. odseku.

Lp, Mijo

Sem že hodil v alpinistično šolo. Samo še izpit mi manjka. Bi ga že naredil, pa sem bil ravno na dan izpita poškodovan in ga nisem mogel opravljati. Nine se še spomnim, seveda.

LP, Bojan

Super, potem ni drugega kot pridno smeri nabirat, da bo zadoščeno pogojem za napredovanje v mlajšega pripravnika. Pa seveda na izpit čim prej, brez njega ni nadaljevanja ... Kaj vse ti še manjka: kopna, zimska ali ledeniška tehnika? Na katerem AO si ?

Po alpinistični šoli, ob kopici zlezenih dolgih smeri, nebi smel imeti problemov v težkih feratah. Si šolan - veš kaj delaš, znaš se reševat in imaš že delno razvito tehniko gibanja v steni. Torej le pogumno in po pameti naprej.

Veliko uspehov!

Manjka mi kopna tehnika (in pa moč v rokah) da bi lahko lezel kaj res težkega. Sem pa na AO Radovljica.

Sem bil včeraj po Turkenkopu: http://bojanambrozic.spaces.live.com/blog/cns!ACD975034630F7FE!10299.entry

Ja Mijo tebi tudi veliko uspehov in dobrih poročil s hribov. Pa upam da se kdaj srečamo v hribih.

LP, Bojan

Bojanu čestitke za zadnje mnenje o vlačenju po jeklenicah in pojasnilo ter hkrati opravičilo. Seveda imaš pav, vse skupaj je bil cinizem - planinska humoreska je naredila svoje. Avtor je v njej hribovska pravila obrnil na glavo, ker je ugotovil, da je treba pisati ravno nasprotno, da se bo večina držala vsaj osnovnih pravil obnašanja gorah. Deset pravil v novi preobleki:
- trgaj planinsko cvetje!
- kali gorski mir!
- plaši divjad!
- ubijaj kače
- svinjaj
-ne pozdravljaj
in tako do deset
Enajstemu bi bilo lahko naslov:
-zgradi(mo) čim več ferat!

Moje mnenje o takših poteh je še vedno takšno kot je zapisano pri Cjajniku in hvala ker se strinjaš z njim. Celo geppo je enkrat napisal, da se strinja, čeprav mu je ob vsem navdušenju nad železnino v gorah to zelo težko verjeti. Zanj imam še en link:

http://www.gore-ljudje.net/novosti/4670/

Geppo, poskusi razmišljati širše in za trenutek potlačiti svoje neizmerno čislanje takšnih poti. Zagotovo si ljubitelj narave (če bi dali to na anketo bi bilo 100% pritrdilnih odgovorov). V naravi uživaš, kajne? Ampak zadnje čase uživaš v naravi samo še, če ti v njej nekdo nekaj zgradi?! Štekaš, kaj ti želim povedati. Kje so živali, botanika, kamnine, ki jih raziskuje Bojan in še in še in še ... Kaj te v gorah poleg ogromnih količin železja, ki ga je v naravo nekdo prinesel, steno spremenil v gradbišče, da potem ti lahko v tem uživaš, še zanima? Stremiš k vedno težjim feratam: danes D, jutri E, pa F ... Kaj pa potem? Pišeš, da je bilo na vstopu v ferato pri Železni kapli še v mraku polno ljudi. A gremo v smer, ko bodo takšne poti nadomestile popoldansko/večerni fitnes?

Za Iglo praviš, da si proti, za Strevčevo peč pa takoj za, čeprav se mi zdi, da bi za slednjo plezalci še bolj skočili pokonci. Polnoma upravičeno. Vrhunski slovenski plezalec Andrej Grmovšek je v tej steni uredil varovališče, zaradi česar ga še po nekaj letih peče vest. In za kaj se zavzemaš ti? Res je, da vsi posegamo v naravo, alpinisti, plezalci, brezpotniki, feratarji (ali kako se že imenujete), navadni planinci, izletniki ... Toda to, za kar se v primeru Strevčeve peči zavzemaš ti, je podobno, kot če bi nadelavo potke s krampom in motiko, primerjal z buldožerjem, ki nekaj metrov stran rije nekaj metrov široko vlako.

Še en nasvet zate. Mijo je zelo cenjena osebnost iz sveta alpinizma, ki ga tudi jaz zelo spoštujem, čeprav se glede ferat z njim ne strinjam. Težko boš spoznal človeka, ki je takšen poznavalec gora, plezalne opreme in hkrati mentor, vodnik in še kaj. Ne dvomim, da ti je dal veliko koristnih nasvetov o gibanju po zelo zahtevnih potem. Poskusi z njim enkrat splezati lažjo plezalno smer, pa boš videl kakšna je razlika med vlečenjem po železju in stiku s pravo steno.

Tudi meni je marsikaj nedosegljivo, pa mi še na misel ne pride, da bi mi moral nekdo v gorah nekaj zgraditi, da bi dosegel svoj užitek in cilj. Viki Grošelj je že pred časom povedal, da je s tehniko dandanes možno vse - ali skoraj vse, vendar da to ni to. Geppo, ti pač misliš, da je, našel si svoj cilj in uživaj v njem. Na tvojo žalost (in na žalost polovice na tem foromu) ne v Sloveniji. Še ne ...

Pa srečno!

Podobna debata ferate da/ne je potekala na sorodnem forumu. Seveda so mnenja vedno deljena in nikoli ne bomo vsi enako zadovoljni. Zakaj ne ferat in zakaj ferate ja? Mogoče se nekomu ne zdi primerno bingljati na železju z varovalnim kompletom, ker raje prosto pleza in obratno. Vse to drži, kakor koli obrneš. In vendar so prave ferate za ljubitelje v sosednji Avstriji in Italiji predaleč. Zakaj jih ne bi imeli oziroma zakaj bi jih imeli, se venomer postavlja vprašanje. Užitki pri tem so različni. To je samo moje skromno mnenje. Kdor bo želel plezati po njih, naj; med drugim bi tudi jaz, če bi bile. LP

Gorazd poglej!
Enkrat sem napisal, da moje število prelezenih ferat še ne presega št. prstov ene roke ( Košutnikov turn, Lawamünd,Cjajnik in sedaj Železna kapla )
Nikoli nisem napisal, da me moti in da mi je težko neskočno vlačenje po zajlah ( kar večina piše in to še vedno veselo dela).
Nikoli nisem omenil ( napisal ), da sem našel svoj cilj v plezanju ferat!!

Pri mojih letih, ko se krivulja fizične sposobnosti ukrivlja navzdol ne mislim lesti
"vedno težjim feratam: danes D, jutri E, pa F .."

Mene kot gornika, ki celo življenje hodi v naravo je zanimalo ( na podlagi opisov Cjajnik in ostalih..)kako bi se pa sam obnašal na takšni poti in koliko sem sposoben.
Cjajnik sem zlezel na predlog mojega starejšega kolega ( pa tudi moja tiha želja je bila, ni samo kriv on.. ). Ne zato, da bi bil na fotki zraven karabina na vrhu. Zanimalo meje da vidim, kaj je to o katerem vsi pišejo?
Potem izvem, da v bljižni soseščini je pa še težja ferata ( Železna Kapla ). Takoj dobil željo, da probam tudi to.
it to je to..
Nobene želje še po F/G..

Rad bi se pa kdaj udeležil kakšnega vodenega izleta v tujino in splezal še ( dokler mi zdravje služi )kakšno ferato in bom zadovoljen. Sedaj vsaj vem do katere meje sem sposoben in kaj lahko pričakujem ko berem opis.
Če bi pa bila pa pri nas v kakšni pečini ferata ( če ne bi bilo predaleč ), bi pa z veseljem kakšen popoldan preživel v njej.
To pa priznam...( se mi polovica oprosti)
Poglej Gorazd:
Plezalci imajo v bližnji soseščini v stenah in balvanih na stotine zavrtanih svedrovcev. Vse te pečine se svetijo od vijakov in ...
Prav je, naj trenirajo in vadijo ( tud jaz kakšno trojko v gojzarjih zlezem - več nisem sposoben )

Lp Zlatko