Zakaj sploh hodimo v hribe?

Zakaj sploh hodimo v hribe?

Hodim v hribe, ker mi tako srce "reče", ne da se tega opisat, kako zelo si želim osvojit vrh dokler tega ne osvojim, se zmatram na turi šele nato mi srce "reče" dovolj bo za danes. Tista notranja želja je nemogoče ignorirat enostavno moram it v hribe druge poti ni potem je mir za nekaj tednov.

Potem je pa še druga želja, da se na vrhu razgledam na lepote naših gora, dolin, jezer, itd

Miha Potočnik: "Nič ne razmišljam, zakaj; raje kar grem."

Povsem se strinjam. Težko sem doma konec tedna zunaj pa sonce sije. Je treba iti nekam čene težko zdržim lep sončen konec tedna. Če bi mi sedaj nekdo prepovedal enoletno letno obiskovanje gora bi pomoje umrl.

Reinhold Stecher(Sporočilo gora): Mnoga pota vodijo k Bogu-ena pelje čez gore!

Grahlck, vsak je slej ko prej deležen take "prepovedi" - celo za več kot eno leto; zato si je dobro narediti dovolj veliko "zalogo" dokler je še čas.

Ker preveč boli, če svoji veliki Ljubezni nisi dovolj blizu in ne moreš potešiti hrepenenja, ki ga nenehno nosiš v sebi. Ko stopiš na težko dostopen vrh in občutiš trenutek sreče, srce že zahrepeni po naslednjemu. In tako vedno znova in znova...

Mislim, da tale verz veliko pove.
http://www.hribi.net/slika.asp?pot=54685
http://www.hribi.net/slika.asp?gora=2882

hodim v hribe, ker so tam !

Skoraj vse misli so bile že izrečene še preden so prišle na konec našega jezika ...
George Herbert Leigh Mallory (1886-1924) je na vprašanje, zakaj bi rad splezal na Mount Everest, odgovoril: "Because it is there." Tine Mihelič, ki je ta citat uporabil v svoji knjigi Klic gora, pa pripomnil: "Samo hladni Anglež si je lahko izmislil tako brezčutno in za človekov odnos do gore izključujočo definicijo alpinizma, ki pravi, da plezaš na goro zato, ker gora pač je."

V mojih mladih letih so mi rekli, da moram v hribe, da me bo srečala pamet, ker so tam steze ozke in se me pamet ne bo imela kje izogniti. Če me je srečala... ne vem. Ko sedaj pogledam za nazaj, bi rekla, da sem srečen človek, ker so me prvič morali zvleči v hribe in me z njimi "zastrupili". Hvala sestrica. Zakaj hodim, kaj me vleče, pa ... preporosto odgovora nimam. Vem pa, da tam gori tišina šepeta, veter v macesnih poje, pogledi v nebo so božanski, razgledi v dolino ... In ko mi je bilo najhuje sem se našla vedno tam gori visoko... Tudi vem, da se mi bo čas za gore iztekel in bom živela od spominov in porumenelih fotkografij, vneto brskala po spletnih straneh in se napajala na dožitvetjih vas vseh, ki imate pred seboj še veliko poti. Da bi nam le bilo dano še veliko dni v hribih.

V hribe grem za dušo in telo

Sicer je pa tole tudi dober razlog:

Baje, da je en pregovor: Gora ni nora, nor je tisti, ki gre nanjo. Ampak jaz temu ne verjamem. V gorah pa res doživiš veliko lepega. Kvečjemu je nor tist, ki vsaj enkrat ne gre na goro.

Zakaj v hribe?
Zaradi lepih razgledov, za šport, zaradi druženja ali uživanja v samoti (kakor kje ), zaradi opazovanja narave, zaradi tega, da nekam greš in da veš, da si nekje že bil...
Razlogov še pa še.

Goro nosiš v sebi - je nepremagljiva, tega se je dobro zavedati. Drugače pa, v gorah je perspektiva na življenje dosti širša, osvobojena in gor tudi ne doživiš "pritlehnosti" :-)

Nekateri enkrat, dvakrat letno, drugi vsak mesec, tretji vsak vikend, če je le lepo vreme, so tudi taki, ki ji to uspe 3-4 krat tedensko, 150-160 dni v letu. Le zakaj? Zato ker je lepo tam gor, pa naj bo sonce v vročem poletju ali snežni vihar v trdi zimi. In večkrat se gre tudi zato, ker je preprosto treba iti.

Vse to je res razlogov je milijon zakaj hodimo v gore. Včeraj sva s prijateljem doživela tole pod V. Oltarjem.

Eh, lahko bi nakladal zakaj in našteval in.....Matta je res lepo povedala.Enostavno me "potegne" in na kakšnem skoku, ko se "matram", preklinjam da se kar iskri in sem jezen na sam sebe, češ, kaj mi je tega treba bilo. Na vrhu (včasih tudi brez vrha)pa usta dosežejo ušesa in naslednjič se vse ponovi.Pa recite, da smo malo čez les, ah, ne, malo čez skalo pa res, he,he!

Vsem tem odgovorom je težko še kaj dodati ,ko te gore enkrat zasvojijo je kot droga...ne gre več brez njih,mar ne?.