Zeleniške špice

Bravo, Zlatko. Imam kar slabo vest. Zadnja slika je pa pika na i.

Še nekaj mojih slik od včerajšnje ture.Opis pa je tako že podal Zlatko.

Čestitke, Zlatko & Co, za turco, sem pri tvojem opisu kar podoživljala prečenje in kako sem tudi sama "psihirala"
Ja, ja, "apartma" je pa treba prej rezervirati, hahaaa
lp

Tudi midva sva jih včeraj prečila. Lep dan, čudoviti razgledi in prava poezija tam gori. Sem pa vesela, da je bil štrik z nama.

V torek (25.06.2019.) smo morali iti v Alpe. Brzo je odluka pala na Zeleniške špice i tako smo pri Jermanci bili oko 6 zjutraj i pakirali ruksake. Krenuli smo dobro i došli do predela V Klinu i desno se odcepili po neoznačenoj stezi. Zapričali smo se i otišli prema lovskoj koči pod Kamniškim Dedecom. Tu smo bili na desnoj strani Repovog Kota, a trebali smo biti na lijevoj strani Sljedili smo stazu koja se brzo priključi na pravi pot kroz Repov kot i brzo stižemo do tolmuna gdje se umivamo i pijemo vode. Od dvije grape biramo lijevu da se malo uplezamo prije grebena. Na greben pod Staničev vrh dolazimo skozi ruševje Sa Staničevog vrha dio ekipe otpenjava, a dio abzajla. Orijentacija na grebenu je logična i postoje možici i ponegdje uhodana pot. Nebeška lojtra predivna plezarija. Krušljivih dijelova ima precej i treba biti oprezan. Dolazimo na Najvišji rob Zeleniških špic i sestopamo do Srebrnog sedla i odlučimo da idemo na Planjavu. Na Planjavu dolazimo hitro i isto tako hitro dolazimo do koče na Kamniškom sedlu na hladno Laško. Od Planjave do Kamniškog sedla ima 3 manja snežišća koja se lahko daju proći brez zimske opreme, ampak treba biti oprezan. Od sedla do Jermance pot brez posebnosti. Lijepo izkorišćen dan u KS

Kratki vizualni zapis poti -> https://www.relive.cc/view/2481275010

Iz Kamniške Bistrice se zapeljeva proti Jermanci - najinemu izhodišču.
Po poti proti Kamniškemu sedlu pri tabli za Kamniško sedlo zavijeva desno na brezpotje (dobro vidna pot) proti Repovmu kotu. Ko prispeva do Tolmunčkov nadaljujeva še kaki 2 minuti, kjer se desno odcepi pot (označena z možicem) proti grapi, ki vodi na Staničev vrh - začetek prečenja grebena Zeleniških špic vse do njihovega Najvišjega vrha.Po samem grebenu je veliko vzponov in spustov na špice. Zahtevnost plezanja je po večini I-II nekje pa tudi do III stopnje plezanja. Nasploh kamin "nebeška lojtra" je kar zahteven vendar je skala dobra z dosti oprimki.
Z vrha Zeleniških špic sva pot nadaljevala do Planjave in nato spust na Kamniško sedlo.

Zdravo,

ali je pot v celoti kopna?

Hvala in lp,G

Gipsy.
Da pot je v celoti kopna vse do Planjave. Pri spusti iz Planjave ste bila 2 snežišča majhna, ki pa nista zahtevala zimske opreme. Tudi teh verjetno zdaj ni več.

LPD

David, čestitam.
Če prav vidim iz fotke 15: za naslednjič svetujem, da gresta po sestopu s Staniča, iz sedelca naravnost gor na naslednji stolp. Je veliko lepše, lažje in tudi "varneje", kot tista prečka pod njim.

Parenzo hvala za INFO. Bomo probal naslednjič.

Skozi Repov kot pod Staniča. Spust na Zelenico ter z nje globoko nad Belo. Levo v orientacijsko zapleteno prečenje južnih pobočij Zeleniških špic. Tokrat namesto v sestop na Šraj pesek, nazaj proti grebenu ...
Po izrazitem grabnu v neznano. Visoko desno ni šlo, levo pa je!
Na greben Zeleniških pristopim še pod 'Nebeško lojtro'. Plezanje navzdol proti Staniču kar zahtevno. Na slednjega navzgor gre lažje.

Skratka, polnokrvni okus divjine.

Lp.

Huda tura, lep prehod in lepa polička! Razbrazdane glave špic so kot okamenela živa bitja! Lp

Res je, okamenelih živih bitij v takšnem svetu ne (z)manjka.

Lp.

Včeraj s kolegom cez Zeleniške špice. Prekrasen dan, 4h čiste uživancije - držala sva se grebena. Se pridružujem mnenju, da je po grebenu najlažje in predvsem najkompaktneje - vse ostalo je boljši ali slabši približek kamnoloma. Tako sva opravila z vsemi večjimi in manjšimi stolpi (en manjši stolpič je izostal). Po vrvi sva se spustila 2x, s Staničevega vrha in s predzadnjega stolpa. Prvič bolj zaradi uvajanja, drugič pa zaradi potrebe. Ture vseeno nikomur ne priporočam brez vrvi in najbolj nujne opreme za varovanje - nikoli ne veš, kje se zalomi. Velja pripomniti, da je edini lahek umik v resnici po grebenu do konca. Le v zadnjem delu je nekaj lažjih obvozov. V začetku in na sredini pa je vse okoli težje.
Povratek skozi Repov kot - zgornji del tipičen kamnolom - vse komaj čaka, da ti spodnese ravnotežje - vsaj veš, s čim moraš plačati užitek na grebenu

zakaj bi ga opuscal, je tako lepa plezarija in edini resen spust

1. del, brez uvoda in zaključka. Tako nekako, bi na kratko opisal nedeljsko (avan)turo.

Superca, lepo . Tudi moja želja z uvodom in zaključkom.

Šodr skill level: GOD!

Zelo nazorno, Andrej! Si mi dal navdih za drugo leto. Kolko si še imel do Staniča?

Hja, kaj pa vem, Tone?...na vrhu podrte grape sem bil, torej kakih 20-30 minut, do vrha?