Dons sva z Matejem splezala omenjeni greben, ki pa zaradi bližine Škrlatice in ostalih "veljakov" nima pretiranega obiska
Turo sva začelo ob pol 5h iz Radovljice, nakar se odpeljeva v Vrata in gas! Na poti srečava skupino turnih smučarjev, ki je morala opremo za smuko nosit do zadnjega vzpona pred Stenarskimi vratci(tam se namreč sneg začne...) Da se jim da.
Ker sva bila z Matejem "light & fast" sva kar švignila mimo, pa čeprav sem imel neprespano noč... oh ja, gore! Skrivnostna energija je v teh prepadih in pošodranih grapah, ter naloženih policah! Med vzponom do bivaka IV, imenovanem tudi češki hotel si dodobra ogledava smer vzpona. Opcij je več, vendar stremiš k temu, da ne plezaš več kot III. stopnjo. Roko na srce, če imaš vsaj malo "nosa" trojke niti povohal ne boš! Iskanje prehodov po skrotju in med pečevjem nama je vzelo dve uri(od vstopa v steno DŠ), mogoče samo vmes, da sva potipala zgornjo drugo stopnjo, ostalo je bila bolj kot ne poplezavanja polna skleda. Razgledi pa... Zvezda dneva so bili Rokavi(spodnji, rogljati, srdnji visoki) in Škrlatica. Zanimivo je da ne zapazimo niti enega opisa Škrlatice, ko pa je pot večinoma kopna! Tudi J greben(ob priliki se ga lotiva!) je lepo kopen. Vendar je dejstvo, da snežišča so, in to ne malo. Priporočava uporabo vsaj cepina, če ne že derez, vendar sneg toliko "odjena" da če si suveren pomaga tudi samo cepin. Snežišča so različnih velikosti in naklonov. Za boljše informiranje sva jih tudi nekaj slikala! Sicer pa neverjetno se je izcimil ta dan nad Vrati, med brezpotnimi prvaki in vzvišeno damo, sva podelala JV greben in vršni greben DŠ. Super preživeto dopoldne. Aja, ob 12h sva bila spet pri avtu. Razbesnela se je nevihta. Vmes naju je napralo kot "prasca". Prešč je bil z nama in "prasica" tudi, a varovanje roko na srce res ni potrebno. Za vas šodrala Matej in Juš
Še pomembna misel za konec: Nimaš jih vedno 21.
Lp!
