Vrh Bače - Kobla - Krevl - Kravja Črna gora
V nedeljo pa na turo, ki je bila planirana že pred časom in prestavljena zaradi corone. Pa je bil sedaj ravno pravi čas, je narava kar sama počakala
.
S hojo sva pričela na Petrovem brdu, saj bi bilo škoda zamuditi hojo po prelepi mulatjeri, ki se vije okoli hriba Slatnik in zreti na prelepo Baško grapo in vrhove nad njo. Je bilo naprej proti Kobli potrebno nadeti kar bundo, saj je močno pihalo in če si dobro oblečen, si rešen in meni je hoja potem tudi v vetrovnem užitek
. Sledi strm greben proti vrhu Koble, a dosti manj kot strmina, ki se spušča proti Baški grapi, tako se tudi avrikljem nisem dosti približevala, sem jih bolj občudovala od daleč.
Ko dosežeš vrh, se ti pa odpre svet in to prelep svet, ki sva ga oba občudovala prvič. Črna prst in njeni grebeni so glavna kulisa, v daljavi pa zasneženi Julijci in slika je popolna
.
Po mehkih suhih travah sva nadaljevala na Krevl, se spustila do sedla Na Kalu in se mimo hiške in zgornje postaje žičnice po brezpotju povzpela na Kravjo Črno goro. No, nazaj grede sva pa ujela rahlo stezico, da ni bilo toliko lomastenja
. Čudovit vrh, z enkratnimi razgledi, užitek v posedanju na vrhu je neizmeren
. Črna gora je bila tista, na kateri sva najbolj pasla oči, je bila najbolj pri roki. Le vzpon nanjo bo treba še naštudirati, saj poti nanjo ni. Desno od nje pa zanimive špičke Vrha nad Škrbino, Podrte gore in Tolminskega vrha. In seveda ostala veriga Julijcev.
Vračala sva se pa po nekdanjem smučišču in se pri lovski koči usmerila na Vrh Bače.
Tako je bila pot prijetno zaokrožena. Od tam naprej sva pa tudi izbrala spodnjo varianto, da sva videla še skalnati bunker, ki je prav posebna atrakcija in ga ne kaže izpustiti.
Čeprav je bila nedelja, na poti praktično nisva srečevala ljudi. Vse skupaj pet pohodnikov in enega lovca pri lovski koči.
Čudovita tura, čudovit krog, ki ga lahko še podaljšuješ, dodajaš ali pa tudi odvzemaš, vse po želji. Ampak prav tak, kot sva ga delala, je bil v nedeljo najlepši. Vreden ponovitve!