Martuljški slapovi- (spodaj) zaprto

Tudi zadnjič ko sem bil pri zgornjem slapu je voda odnesla brv. Jeklenica je bila popravljena ,tako da so nekateri tujci rinili čez za vsako ceno.Pa je bilo kar nevarno,TO bi morala take stvari takoj popraviti.Je veliko obiska in nesreča se prehitro zgodi.

Vsa pohvala kuharici pri Ingotovi koči.Krasni žganci v prekrasnem okolju.Pohvala za zanimivo idejo o kuhinji na prostem Izvirno,vrnitev v stare čase.

Danes sem v zares lepem vremenu po dolgem času znova obiskal Martuljške slapove.
Razmere na poteh so najbrž po petkovem deževju, ali pač že kar dalj časa? dokaj klavrne.
Ker sem pri vhodu v sotesko tako kot mnogi zgrešil tablo z napisom "zaprto", sem po nekaj minutah naletel na konec poti, od koder je bilo nadaljevanje oz prečkanje potoka nemogoče. Za prehod čez razmočen lesen tram pa se ravnotako ni odločil nihče drug..
Zato sem se napotil po običajni poti skozi gozd proti koči "Pri Ingotu", od tam pa še k zgornjemu slapu.
Naj opomnim, da so jeklenice v zg delu poti v zelo slabem stanju (natrgano pletivo). Priporočam rokavice. Skobe pri sestopu k slapu, pa so še vedno, oz še mnogo bolj kot pred leti- pokrivljene. Nevarnost zdrsa!
Ko sem se vrnil v bližino spodnjega slapu, sem mimo rumene opozorilne table (tiste "zaprto" tukaj niso postavili) zavil desno navzdol v sotesko. Tudi tu kmalu naletim na prepreko- manjši podor ki je utrgal del poti, kjer ta prečka majhen hudournik. Pot pa se je dalo kljub temu previdno nadaljevati do mostu (na njem trhle deske), od koder je lep razgled na čudoviti spodnji slap.
Od tam sem se vrnil nazaj na kolovoz, ter po njem nadaljeval navzdol proti Gozd Martuljku.
Obiščite, a previdno!

Kar nekaj časa nas že mika da bi si ogledali Martulške slapove pa nisem vedela,da je pot tako nevarna da verjetno z otroki ni za it gor.A druge poti do tja pa ni.Zanima me tudi kje je kraj pri Martuljku ki seimenuje Zaak ali tako nekako,ne vem če sem napisala prav.Zadnjič sem nekje ujela pogovor o tem kraju.Pa lep pozdrav vsem skupaj.

Omenjena krnica Za Akom,leži nad martuljškimi slapovi in je težje dostopna(klini zajle),v mokrem pa nevarna za zdrs,pri manj izkušenih pohodnikih.Lažje dostopna pa je krnica Pod Srcem,pod severo steno Špika,ki leži desno od prej omenjene.Obe sta markirani in dostopni,prva 1.30h in druga 1.45h iz Rut.

Na vprašanje, če druge poti do tja (do Martuljških slapov) ni, sem odgovoril na začetku..
Torej je-- druga pot; in sicer skozi gozd proti Ingotu, kjer nekje pred vrhom na levi naletiš na klopi in mizo. Tam se pot od spodaj iz soteske priključi zgornji- kolovozu. Stopiš nanjo in se spustiš do prvega slapa. Nato nazaj gor in še k drugemu..
Na ta način in seveda previdno, se še vedno lahko obišče slapove.
LP Heinz!

Hvala obema za izčrpne informacije samo še vreme pa gremo. Lp

Krasen dan za obisk martuljških slapov, vrednih ogleda;

Lep pozdrav vsem ljubiteljem gora.nemorem kaj,da se nebi oglasila na temo Martuljški slapovi,ker me zmeraj pograbi jeza,ko vidim določene stvari,ki bi se jih dalo rešiti z nekaj dobre volje že pred leti ne da se vse pusti vnemar,da vse še bolj propade. Naši turistični in drugi odgovorni za turizem naj se zapeljejo samo čez Lubelj na Avstrisko stran in bodo videli kako se dajo tržit lepote soteske Čepa .Takih lepot in znamenitosti imamo tudi pri nas veliko,samo ne znamo jih ponudit turistom,seveda pa je treba najprvo poskrbeti za varne poti.Parkirišče pred vhodom v sotesko Čepa je vedno polno turistov,zakaj nebi bilo tako tudi tu v Gozd Martuljku saj se vendar nahaja v Triglavskem narodnem parku.Pa brez zamere tole mi je že dolgo ležalo na duši.Margu

Samo zato ker so Martuljški slapovi v TNP pa res ni treba, da bi bilo pri njih vedno polno turistov. Prostovoljni vzdrževalci poti se po mojem mnenju trudijo, kolikor je v njihovi moči in si zaslužijo pohvalo za opravljeno delo, ne pa graje. Kjer gospodari narava, ni lahko vzdrževati poti, sploh pa ni mogoče zagotoviti obiskovalcem popolne varnosti.
Čepa je (čeprav na slovenski zemlji) v Avstriji - z monstrumom pod cestnim mostom in vso ostalo turistično navlako vred. Menim da pri naravnih znamenitostih s tem ni dobro pretiravati.

Ali se na tej poti pri zg. slapu ali pri Ingotu dobi tudi žig?

Žig od stanu oz. koče je pri Ingotu na planini!LP Andrej

Andrej, hvala za odgovor!

Včeraj: Trenutno precej ledeno, koča pri Ingotu zaprta, obiskovalcev malo..

Ima kdo kaksno informacijo o stanju poti, slapov... Hvala!

Bil tam v nedeljo(17.4). Pot so sicer zgleda popravili, vendar pa je je očitno potok spet odnesel del približno tam kjer se začne pot, ki na začetku poteka ob potoku, dvigovati v gozd. Za silo so sicer položene dile tako, da se da potok previdno prečiti, vprašanje pa je kako je kadar je voda visoka. Potem ni več problemov.

Seveda pa je pot še vedno(in verjetno tudi bo) izpostavljena padajočemu kamenju in je čelada OBVEZNA na kar opozarja tudi tabla na začetku.

Jeklenica je v zaključnem delu do samega zgornjega slapa še vedno cvetoča in malo ovira že tako ozek prehod.

Drugače se pa strinjam z Gorazdom. Morda je margu50 v Čepi videla le parkirišče in še ni bila v samem kanjonu in ne ve da je nekje na pol poti postavljena mitnica kjer kasirajo, če hočeš naprej. Zato pa je seveda vse tako urejeno, spedenano... Bog ne daj da začnejo zaračunavati še tu pri nas.

Zdravo!

Je bil mogoče kdo pred kratkim v soteski pri Zg. slapu? Kakšna je pot?

Hvala in lp,

Sem bil nazadnje lani oktobra in je bilo pri zgornjem slapu vse OK. S to zaprto potjo skozi sotesko pa sem imel kar malce težave, saj je brvi hudourniška voda odnesla in je zato treba nekajkrat preskočit potok (skočit je treba okoli 2 m daleč). To pa sploh ni enostavno in je lahko zelo nevarno če je veliko vode. Če, pa slučajno ni veliko vode, si v najslabšem primeru malce moker.

Pot po soteski mimo prvega slapu je uradno sicer zaprta, vendar trenutno lepo prehodna. Pri prečenju vode pomagata dva improvizirana mostička (no, dile, pravzaprav), ostali del pa je brez posebnosti. Pri Ingotu kot običajno prijazno, zjutraj je bila kava še v samoti, nazajgrede polno lačnih turistov. Na žlico, kislo mleko, štrudli... Pot sva nadaljevala do Zgornjega slapu, ki je zaradi kovinskega mostu lepo dostopen, tudi dostop čisto pod slap lepo zavarovan, le na vsakem stopu so bile danes mrtve miške... Še pol ure pa sva si namakala noge v najlepši krnici, za Akom. Tudi tu je bilo na produ kot v ponvi, a v senci z nogami v potoku več kot znosno.V teh temperaturah dobra izbira za ležeren dan.

Samo potrjujem Lidijin post!
Vsaj zame ena lepših sotesk v naših hribih nasploh...
Ob potoku prijetno hladno, v gozdu malo soparno, ampak vseeno čudovit izlet!