7.8.2008 sem prečil od Mangarta do Srednje Ponce.Od Mangarta do bivaka Tarvisio ni težav.Od bivaka do izstopa via de la vite so jeklenice solidne, a skope. Tu pot ni pretirano izpostavljena, je pa treba tu in tam poplezati(2.težavnostna stopnja)brez varoval!Do vrha vevnice je potem le še melišče in na vrhu malo skrotja(plezanja tu ni). Nadaljujem proti Strugu. Tu pa se začnejo resne težave. Sestopamo po sicer solidno zavarovani poti, ki pa je za moj okus še dosti težja kot via italiana na Mangart; izredna izpostavljenost, vse je posuto z drobirjem, tako da noben stop ni varen, krušljivost je tako huda da je recimo Mrzla gora kompaktna proti temu, na poti ni ne skob, ne klinov le jeklenica, ki je pritrjena z nekakšnimi svedrovci,ki so zelo narazen, tudi najbolj pazljivi bodo tu lahko le nemočno opazovali kako prožijo ˝granate˝izpod nog, saj skoraj vsak korak sproži cel kup kamenja!Tu brez čelade, samovarovanja in plezalskih izkušenj nimamo kaj iskati!Ko pridemo do najnižje točke med Vevnico in Strugom vse kaže da je ˝grozljivke˝konec. A kmalu ugotovimo da smo le stopili iz dežja pod kap.Stopimo v s kamenjem posut žleb, ki se par metrov pod nami izteče v prepad. Na drugi strani opazimo popolnoma preperelo jeklenico, ki je ne moremo ne prijeti, ne uporabiti za varovanje. In tako je vse do Srednje Ponce.Pot je označena z rdečimi lisami, ki pa jih komaj še opazimo, sam sem se najbolje orientiral po potrganih jeklenicah. Je pa skala na tej strani manj krušljiva, tako da je plezanje malce lažje.Seveda tu plezamo brez varovanja, težave pa lahko dosežejo tudi tretjo težavnostno stopnjo po zelo izpostavljenih policah. Varovanje z vrvjo bi pot močno olajšalo!In tako je vse do Zadnje Ponce, kjer se težave malo zmanjšajo.Do Srednje Ponce je potem pot lažja, le na orientacijo moramo biti malce pozorni. Ko na Srednji ponci zagledamo slovenske markacije si oddahnemo, saj so največje težave za nami. Sam sicer uživam v osamljenih težkih poteh in imam plezalske izkušnje, pa vendar se sam ne bi podal na to pot, če bi imel prej kakšno informacijo o stanju.Je pa pot izredno slikovita. Nekaj časa občudujemo severno ostenje Vevnice in Struga, nekaj časa pa severno ostenje Mojstrovk in Travnika.V začetnem delu se nam kaže Jalovec, ki pa ga kmalu zakrije Vevnica. Razgled pa seže še naprej proti Martuljškim goram, Prisanku, Razorju,... Pot je primerna za zelo izkušene gornike s popolno opremo in s plezalskimi izkušnjami. Če nas med Strugom in Poncami zajame megla je orientacija praktično nemogoča, pod nami pa so silni prepadi.Zato bodimo pripravljeni na zasilno bivakiranje!!! Srečno pot!!!