Sleme (Ablanca) 2004 m

V soboto čez Gamsovu grapu na Ablancu, spust po normalki na Studorski preval.. Krasan dan, toplo... sneg u spodnjem delu grape splazen i trd, v srednjem mehak, proti vrhu miks. V grapi poponoma sami, edini plezali teg dneva

Wine,tole je pa videti kar konkreten vzpon,za katerega vsekakor iskrene čestitke ,čeprav si bil po slikah sodeč za trud bogato nagrajen!!Zanima pa me,če je pot tudi res tako zahtevna kot zgleda ali še bolj.Pa še nekaj me zanima,če kdo od poznavalcev ve odkod je te gora dobila tako simpatično ime

ja, za relativno iskušene gornike z uztrezno opremo ta pot ni preveč zahtevna, za prvič v grapah sugurno pa ni naklon je 40 stopnji ali več, proti vrhu mislim da smo plezali malce drugačiju varijantu od običajne, ne vem 100% ta zadni del je bil strm za bogove smer pa ni preveč dolga, je pa krasna sorry na tak-tak slovenščini, sem z hrvaške

Wine ,ti pa tole dobro obvladaš,ne samo gorništvo,tudi Slovenščino,hvala za trud in odgovor,pa hudo veliko užitkov in predvsem varnih korakov ti želim še naprej

fala!

V petek zvečer se z Rudnega polja podam proti Velemu polju. Običajno sicer kar obljudena pot ob tej uri sameva, svoj cilj pa dosežem v soju čelne svetilke. Naslednji dan bolj ali manj uživam v zvoku zvoncev in poletno obarvani planini, nazaj grede pa se spotoma vzpnem še na Ablanco.

Več o poti in fotografije najdete na povezavi: Večerna na Velo polje in Ablanca

Ablanca tokrat malo drugače...mi pot čez Močile ni dala miru in izberem soboto, potem pa še klic, drugače zagrizene plezalke, da bi šla pa malo "pohajat", a ni vedela, da je lomastenje po zelenjavi, prebijanje čez ruševje in vse za "to go", le bonus te turce, hehe in drugič bo 1x letno željo po pohajanju verjetno zaupala komu drugemu, hehehee
Pa smo začeli, na Rudnem polju, kar po cesti do planine Konjščice, nato do travnika, ki sega najvišje pod gozdom, kjer zagrizemo v strmino, ki do, na začetku, neizrazitega grebenčka ne popusti. Verjetno je kaka stezica do začetka grebena, a tudi "naša diretisima" se je izkazala za pravilno in nas pripeljala na luštno jasico, kjer v gozdu, na desni, ujamemo stezico, ki se tu in tam izgubi, a to ne predstavlja težav. Ko prilezeš in gozda, je stezica vedno bolj vidna in ja, variant na vrh je kar nekaj( moj švinglc opisuje tri)...čez predvrh se posluživa leve variante po strmih travah, kolega gre čez skalnat predvrh, nato iz sedelca nadaljujemo skupaj, kar naravnost, pa malo v desno, nato v levo, čez zoprno prečko, nato po eni, ma res krušljivi in naloženi grapci, izstopimo direkt na vrh Ablance. Juhej, samo sestop, vmes pa že kukamo naš naslednji vrh
Ko se bila prvič na Ablanci, si moral malo pogledati kam in kje, včeraj pa pravo presenečenje, saj je ta vrh ( iz S. prevala) dobil pravo uhojeno pot
Na Studorskem prevalu malica in malo pregovarjanja, saj se je naša sotrpinka hotela izmuzniti naslednjemu cilju, a neuspešno, hehe...na "sedelcu" med VDV in MDV zavijemo levo, na strme trave, kjer prideš do roba in se spogleduješ s prepadnimi stenami MDV, ki se končajo daleč v Krmi. Tudi tukaj pazljivost, še posebej, ker gre markirana pot pod tabo, vršni del je pa tudi en sam krš, naložen, ki kar čaka...v iskanju najboljših prehodov, ki se od daleč zdi, da ne obstajajo, smo z malo poplezavanja prišli še na vrh MDV. Na sosednjem Viševniku šteli obiskovalce, občudovali razglede, nato sestop direkt na Srenjski preval in čez Kačji rob, nazaj na izhodišče.
Super krožna turca in ja, v gorah se že pozna začetek sezone, saj je na obljudenih točkah že zdaj veliko pohodnikov.
sobota, 17.06.017

Hvala @Rozka za tole objavo, ki jo imam že vrsto let v planu . Sicer pa super slikce in očitno zanimiva tura . Pa srečno

Čestitke @Rozka za turco. Zanimiv opis.
Koliko časa ste potrebovali za krog?

Hej, hvala obema
Katty, kar veselo na pot, je res razgibana turca in je vsega, od sproščujoče hoje, do objemanja rušja, ter "borbe" za obstanek vsaj kakega kamna na svojem mestu, hehe
Jany, hmmm, težko rečem, smo kar na izi zastavli, tako, da smo ziher en "šiht" nardili

Današnji čudovit sončen dan je postregel z lepim izletom na Ablanco. Najprej sprehod do planine Konjščica, kjer je pomlad v polnem razmahu. Niti ni bilo v planu, pa sem kar obsedel na soncu. Tudi pot naprej proti Studorskemu prevalu je že vsa poletna, dokler se v dolinici ne pokaže sneg. Sicer ga je bolj malo (cca 15 cm), ampak je čisto južen, tako da se kar melje pod nogami.

Na prevalu ugotovim, da očitno zadnje čase ni nihče šel na Ablanco, saj ni nobene sledi, ampak ok, nekdo pač mora biti prvi. Ker sem prvič tu, ne vem, kje naj bi šla pot, zato sem šel malo po svoje, ampak kaj dosti verjetno nisem zgrešil. Ker je Ablanca kar strma velja malce previdnosti, bo pa pri teh temperaturah verjetno tudi sneg kmalu pobralo.

Ker sem precej pozno začel je tudi ura že primerna za obrat in lagoden sprehod nazaj v dolino.

S Konjščice po markirani poti proti Jezercem in na primernem mestu v levo do izteka grape sredi ruševja. Nekaj čas je sneg južen in gre brez zimske opreme. Naklonina se poveča in sneg je vse bolj zbit, potrebna je popolna zimska oprema. Orodje dobro prijemlje in zaporedju nekaj dobro zalitih snežišč pripikava direktno na vrh.
Eno samo veselje, gaz je narejena. Sestop na Studorski preval je dobro zametan in sneg je dobro zbit.

V soboto, 11.1.2020 sva se s kolegom odpravila na Ablanco skozi Gamsovo grapo, potem pa se skozi Vzhodno grapo na Tosc. Razmere v spodnjem delu Gamsove grape so malo mehkejse, ampak so narejene stopnice. Malo visje ko prides v prvi sencni del in do vrha pa so razmere super. Prav tako so super razmere tudi v Vzhodni grapi na Tosc.

Dva lepa vzpona!

Zanima me, kje sta pustila avto. Na parkirišču pred Konjščico ("konec ceste na Pokljuki")? In če sta, kako sta se pripeljala do tja..? Meni je zadnjič nek redar na Pokljuki zatrjeval, da cesta od tekaškega centra naprej ni prevozna in me ni pustil naprej...

Najlepša hvala!

Hvala.

Jah kje... tam kjer se cim manj hodi

Redarje sem sicer videl, pa nisem ustavil in vprasal (in tako tudi oni mene niso sprasevali) ampak sem se lepo peljal naprej od glavnega parkirisca proti smuciscu, lev ovinek mimo hise, na razcepu kjer gre desno cez smucisce sem sel levo in se cca 100m gor. Tam kjer se odcepi pes pot skozi gozd proti konjscici. Prostora dovolj, ampak poledenelo. Pride prav 4x4 pa kaksna asistenca pri spuscanju, oziroma previdna voznja.

LP

Ja, saj tam sem tudi jaz parkiral, še malo naprej, na "parkirišču za 20 avtomobilov", kot piše na hribi.net.

Glede na prvo sliko sem mislil, da sta prišla na Konjščico od parkirišča spodaj, s "Konca ceste na Pokljuki" (oznaka "X"), za katero je redar trdil, da je zaprta.

Hvala vseeno!

Ne, u bistvu sva se spustila na Konjscico na ovinku pri mozicu, malo pred tablo za kislo mleko. Kasneje, ko sva sestopala sva ugotovila da je morda celo lazje nadaljevati kar po tej poti in potem visje kjer se prikljuci pot iz Konjscice zavijes malo nazaj proti Konjscici in prides do vstopa v grapo skozi rusevje.

LP!

Pozimi je do parkirišča pod konjščico s smeri rudnega polja nemogoče priti, ker so tam tekaške proge. Redar je tam z namenom in je imel prav. Lp.

RXY, hvala! Se mi je zdelo da je nekaj takega, konkretne informacije pa od nikoder. Morda veš, je obdobje zapore ceste kje objavljeno? Na bohinj.si nisem našel nič.

Avto sem parkiral kakšnih 100 m naprej od "parkirišča za 20 avtomobilov". Prečna pot je nekaj manj zaledenena kot pred štirimi dnevi. Pri odcepu pod ravnico "Na jezercu" sem zavil levo proti Konjščici in na prvem ovinku prečil vodoravno čez ruševje kakšnih 70m do grape. Po grapi navzgor je šlo brez problema, stopinje več predhodnikov so bile še dokaj ohranjene. Spodnji skok je skoraj kopen, tistega pod vrhom se da po snežnem jeziku obiti po levi strani. Izstopil sem čisto na vrhu Ablance.

Z vrha sem po krepko shojeni strmini sestopil na Studorski preval, od tam sem nadaljeval na Srenjski preval in na Mali Draški vrh. Vrnil sem se po isti poti Na jezerca in do avta.

Razmere so bile zelo različne. Napoved za ničto izotermo je bila okrog 3000m, a je bilo na Pokljuki zjutraj -8 stopinj. V spodnjem delu grape je bil sneg pomrznjen, malo višje ojužen, v sredini je bilo celo nekaj metrov suhega in nesprijetega, zgoraj pa trd, cepina in dereze so dobro prijemali. Popolno skladne z napovedjo so bile razmere na Malem Draškem vrhu - kakih 10 cm južnega snega na trdi, ledeni podlagi. Vse skupaj pa debelo manj kot pol metra, z zoprnimi nevarnimi krajnimi počmi ob toplejših skalah. Skratka, uporabiti je bilo treba vse možne variante, ki jih nudijo cepini: oklo, ratišče ali pa včasih kar nekaj.

Pa še to: srečal sem samo štiri pohodnike, vse ženskega spola. Dve dekleti sta šli na Veliki Draški vrh, prijazna gospa je šla na Ablanco, na strmini Malega Draškega vrha pa sva se v strmini srečala še z eno damo. Čeprav me tak razvoj odnosa nasprotnega spola do gora iskreno veseli, pa me, ker takšnega neravnotežja nisem zaznal prvič, vseeno malce gloda (morda retorično) vprašanje: kaj za vraga pa se dogaja s fanti?