Vpliv pripravljenosti na varnejše izvajanje gorniških aktivnosti

@primoza,poln si nekih nasvetov od vzgoje naprej.
Veš,ne gre zmeraj vse kot si človek želi.
Pred dvema dnevoma sem doživel nesrečo svoje bližnje osebe.Na srečo z blažjimi poškodbami,a vendar potrebna pomoč GRS(najlepša hvala jim).
Umeščati ljudi v neke "instant" planince se mi pa zdi od tebe zelo grdo.

Khm, takole. Sedaj bom govoril malo po spominu, ampak nekaj časa nazaj sem se že malo ukvarjal s tem vprašanjem. In izhajal iz mojega opažanja, da v resnici sploh ni res, da se nesreče v hribih dogajajo samo neizkušenim. In šel malo brskat po biltenih tujih reševalnih služb (mislim da je bila avstrijska tista, ki je delala dokaj detajlno analizo nesreč in udeleženih) - ter ugotovil, da sem imel v bistvu prav. Torej - preprosto ne drži, da se v večini rešuje le neizkušene, nepripravljene in neopremljene hribolazce. Rešuje se vse, tako izkušene kot neizkušene, pri zahtevnejših (npr. stenskih) reševanjih pa še zlasti prevladujejo izkušeni. Ali moje opažanje, ki mi ga bo še moral kdo ovreči - resda gre za le eno konkretno situacijo, pa vendarle - mislim da je strahovita izjema, da kakega neizkušenega gornika zasuje snežni plaz. V resnici so tukaj ravno manj izkušeni bolj konzervativni in ne zahajajo v hribe v tveganih razmerah, nesreče pa se dogajajo izkušenim, ki so načeloma dobro vedeli, v kaj se spuščajo. Zakaj se torej toliko govori o "Čehih v sandalih"? Preprosto zato, ker so mnogo bolj prikladni za medijsko moraliziranje. Pač, zgodbe o izkušenemu GRS-jevcu, ki se je odpeljal izpod Jalovca, pač ne moremo opremiti s toliko slikovitimi pridevniki, kot tiste o nebogljenih Čehih na sestopu s Praga.
Skratka - pod črto - bodimo aktivni, trudimo se bit fit. Bodimo pa tudi skromni, hribe spoštujmo in se zavedajmo nevarnosti, ki tam prežijo na nas. Še tako dobra fizična pripravljenost nam ne zagotavlja nobene dodatne varnosti. Nesreče se v hribih dogajajo vsem, poleg tega pa si bolje pripravljeni gorniki v večini tudi več upajo - pa smo spet na istem.

ne no...
zakaj treningi Ajde?

Podpiram razpravo o pripravljenosti... več kot se o tem govori, manj bo nerazumnih nesreč v naravi nasploh...

Fizična pripravljenost vpliva tudi na dojemanj težav in morebitne izpade panike, zato izredno pomembno vpliva na naše reakcije v hribih. Ko smo izčrpani, se stvari velikokrat ne lotimo pravilno (racionalno), čeprav bi jih brez problema rešili na začetku ture...

Trening je nujen, vendar pa vprašanje časa ni tako enostavno - v današnjih časih so pritiski po službah veliki, ljudje smo zvečer predvsem psihološko bolj utrujeni (morda celo bolj kot fizično), zaradi česar preprosto nimaš energije, da bi se kam spravil, četudi bi celo našel čas za to ...

Moje lastno opažanje (na mojem telesu) je sledeče: ključ je ohranjanje kondicije in moči pozimi, ko je gibanja nasploh manj kot v toplem odbobju... Za to velikokrat uporabljam avstrijske nižje-ležeče ferate - pomagajo mi ohranjat osnovni nivo kondicije, moči in psihološke priprave ob izpostavljenih prehodih... ker sem iz Maribora, lahko kondicijo ohranjam tudi (ali pa morda zgolj) z vzponi na Pohorje (a se tudi tega prej ali slej naveličaš...

Teči žal ne morem, zaradi kolen... a prepričan sem, da je vsaka vadba, ki obremeni srce, več kot dobrodošla.

Naj na koncu komentiram izjavo načelnika GRS iz članka v Večeru, ki ga je Primož referiral zgoraj: porast nesreč pri feratah je seveda jasen, ker preprosto izvira iz najhitreje rastoče aktivnosti v naravi; če pa se ta trend normira na število ljudi, ki so udeleženi v teh aktivnosti, je število nesreč bistveno večje na poteh, ki ne spadajo v to kategorijo. Najbolj boleč primer je bil pred kratkim na Komarči, ki več kot očitno ne spada v to kategorijo. PZS in GRS zatiskata oči, a dejstvo ostaja: naše poti so "planinska romantika", označene a v resnici nezavarovane; mnogokrat imamo na 500 višinskih metrih cca 100 dolžinskih metrov jeklenic in nekaj klinov, velikokrat zgolj slednje. Zaradi izredne krušljivosti naših alp pa so te poti večinoma izredno nevarne za nekoga, ki hoje po takem terenu ni vajen, brez vpetja v jeklenice, pa je vsak napačen korak usoden. Izkušnje se dobi le z zelo dolgo kilometrino in sposobnostjo dolge koncentracije (tudi to sodi h kondiciji!). Gruščnate plošče nas spremljajo vsepovsod. In v takih razmerah, bi bilo zavarovanje naših ZZP z jeklenicami od vstopa do izstopa nujno. Kako zelo daleč smo od tega, vemo vsi , ki hribe obiskujemo redno...

Ta debata je nastala čist brezveze, ker uni k so turisti (nasi ali tuji), tle gor ne berejo in jih na splošno to ne zanima, tko, da ne zastopim komu pišete? Čemu namen debate, kdo nej bi to bral in kaj se bo zarad vaših komentarjev spremenil?

Debata in tema je nastala zato, ker je ON to hotel. Mi vsi smo primoza, ker ga pomagamo pumpat, da uživa sam v sebi in svoji pameti. In v vseh svojih titulah:

- kralj prešvicanih selfijev na hribi
- kralj vzponov na stari grad, velko planino in krnekam
- kralj špehomera
- kralj vsevednosti o vsem, razen o sebi
- kralj konfliktov na hribi
- kralj mature 2019
- kralj kraljev

V primeru, da ne razumeš angleškega jezika, si avtomatsko primitivec?

Mene pa bolj zanima, kdo mu lajka tole.. Za njega je itak prepozno...

Ker itak nima pomena ne smeri ta tema, sem se odlocil dati selfi nog

A pa si si izmeril špeh? Sj ne rečem..noga zgleda dober ampak nism ziher če je prestala test pripravljenosti za obisk Dobrče.

Ne se, morm it k strokovnjaku

Branee ful mas hudo zilo na mecih. Vseckam

djimuzl
5.7.2019
Mene pa bolj zanima, kdo mu lajka tole.. Za njega je itak prepozno...

****
verjetno 2/3 družine

In če se izrazim z njegovimi lastnimi besedami je za take ego primitivce edino zdravilo popolna ignoranca. Samo poglejte kako ga je zapeklo v samo bit, ker ni nihče komentiral njegove pisarije.

Ne zanima me sicer tole prerekanje in debata o @primoza, bi se pa močno strinjal z zadnjim odstavkom @janez73.

Tudi sam sem večkrat, tudi na tem portalu, opozarjal na slabo zavarovanost naših zelo zahtevnih poti. Ponavadi so me povozili s komentarji kot so:

- ta pot je pa ja odlično varovana (pojdi malo čez mejo pogledati kaj je dobro varovanje, kaj šele odlično, razen seveda na poteh, ki so določenega tipa npr. prostoplezalne)
- je treba tudi malo paziti in imeti ustrezna znanja (ja, res ampak taki izbiramo ponavadi težje in bolj odročne poti, poti namenjene splošni uporabi pa bi morale biti bolje varovane, da se kljub slabi pazljivosti in neznanju, preprečijo nesreče)
- imej spoštovanje do tistih, ki jih zastonj nadelujejo (vso spoštovanje do konkretnih delavcev na terenu manj pa do tistih, ki take poti in tak tip varovanja, za katerega sem na nekem avstrijskem sajtu naletel na posmehljiv izraz 'slowenisch gesichert', načrtujejo).

Tako, da me veseli, da so še ljudje, ki mislijo kot jaz in da se bo morda kaj v prihodnosti spemenilo, če imamo že npr. zastarele koče, katerih obnova je manj pomembna kot obnova oz. boljša opremljenost poti.

Ja, ampak to so ponavadi bodisi manj znani aternativni pristopi na goro ali pa t.i. 'poti za sladokusce'.

Lep primer je že pri nas npr. pot čez Plemenice na Triglav. Medtem ko so pot iz Kredarice kot eno redkih obljudenih že skoraj ozajlali po zahodnih standardih, pot čez Plamenice niso in prav da je niso, naj ostane taka kot je, za sladokusce, ki se želijo izogniti glavnim obljudenim potem nanj.

V tujini pa če gremo že samo v bližnjo soseščino: SZ greben na Gartnerkofel. Kdo ve za to pot? Malo njih. Pleza se do II- stopnje, na njej pa niti ene zajle. Pot ni namenjena množicam in je tako ustrezno tudi skrita, tako da na sedlu med Gartnerkoflom in Kammleitenom kjer se odcepi ni nobenega smerokaza, pike pa se začnejo šele kake par deset metrov s poti in jih najdeš le če veš za pot.

Ali pa pot na Košutnikov turn z avstrijske strani, desno od desne (težje ferate). Sam še nisem slišal zanjo in sem jo ujel samo zato ker sem zaradi snežišča moral obhoditi pravi vstop v ferato. Mislil sem, da je to to in čakal kdaj se bodo poleg pik začele tudi zajle. Do priključka poti na ferato, šele nekoliko po visečem mostu, ni bilo niti ene, uživaško plezanje pa ves čas okoli dvojke. Pozneje sem iskal opis na netu, nisem ga našel in tako tudi ne vem točno povedati za katero pot gre, jo pa izkušenim priporočam.

Ej grega k ti je tko všeč, dobiš se eno, v hribe sm pa dons šu na "črno", brez zdravniškega sem bil na ŠP, nevem kva bo dohtar, djau, ejga

Na SZ grebenu Krniških skal ni niti metra dvojke, vrh vsega je smer sledljiva zaradi starih markacij. Dvojka, klasična, je na primer JV greben na Dolkovo špico. Prečudovito. Ali Oltar iz Velike Dnine, tu je dvojka do škrbine med Malo Ponco in Oltarjem in na enem mestu višje že konkretnejša. Pravljična tura. Tudi Rušica je lepa dvojka, spodaj na gredini, preden prideš v grapo, je morda celo nekaj težje. Nepozabna tura. Skoraj šolski primer dvojke je začetek poti na Grauzario, nad sedlom Portonat. Zaenkrat samo ta skok gor in dol, za trening recimo, na nekaj lažje nadaljevanje računam kaj kmalu. Če primeš za skalo, še ni dve, tudi če se držiš z obema rokama

Eden od opisov SZ grebena na Krniške skale (se opravičujem za nemško ime zgoraj) pravi, da je tisti najbolj zahteven del -II. Tam so sedaj namestili tudi eno od zank za varovanje. Ostalo je verjetno za vse nesporna enka.

No, recimo Koban-Prunnerjeva na Coglians je v mnogih opisih opisana kot mestoma dvojka, a se meni ni zdela nikjer. Različni ljudje, različne ocene (od tod izraz 'ocena' ker ni točna vrednost). To smo ugotovili že pri temi o Gradiški turi, kot tudi to da na take 'ocene' niso imuni niti izkušeni alpinisti na bergsteigen.com.

Branee, ne kompliciraj. Noge imaš kot manekenka iz mondene družbe.

Najbolj sveža izkušnja (ob včerajšnjem povratku iz kratke Nemške) - pot čez Prag je zgolj še ena pot, ki bi jo bilo potrebno skoraj zapreti (za množice)... ali vsaj prekategorizirati v komaj označeno in skoraj nezavarovano ... ali pa vsaj opremiti z opozorilno tablo, da na tej poti samovarovalni komplet povsem nič ne koristi, da je čelada obvezna in da je na tej poti konstantno možen zdrs zaradi šodra po ploščah... še en dokaz, da so naši hribi popolnoma neprimerni za množice, ki brez kilometrine izkušenj nimajo kaj iskati Knafeljčevih markacij