V nedeljo pa v prelepem svetu Visokih Tur
! Ko enkrat pogledaš v njihov svet pobližje, ne moreš več utišati želje, da se ponovno vrneš tja. Vedno z vseh gora iščem poglede na Hochalmspitze, Grossglockner in Ankogel, a so ti visoki vrhovi pogosto v oblakih in tako očem nedosegljivi. Tokrat pa ni bilo tako
. Čudoviti razgledi že po poti so dali slutiti brezmejne poglede z vrha, samo s to razliko, da so bili tokrat dosti bližji kot običajno, dosti bolj resnični. A ne moreš kar tako do njih. Se mora več stvari poklopiti, da je tako.
Pravzaprav si na čudoviti turi proti Säulecku od vsega začetka, prav od takrat, ko se porodi želja, da bi stopil na njegov vrh. Ko prebiraš opise, si ogleduješ slike in se posvetuješ s kom, ki je gor že bil
, si že na dobri poti. A vse je dosti lepše kot si predstavljaš, svetlikajoča voda v potokih, slapovi in zelenje te spremljajo po celi poti. Resnično ne veš, čemu je bolj vredno posvečati pozornost. Vse je rajsko, vse je na ogled, samo tja moraš, da se v to prepričaš.
A pot je dolga, je pa vredna vsakega koraka. Sva pod vrhom srečala tudi par Slovencev, a vsi so bili v teh koncih že od prejšnjega dne. Vožnje od nas je približno 2,5 ure v vsako stran, 38 km se nabere na celi poti, vzpona pa za cca 1700 m.
Več pa iz slik
.