Säuleck (3086m)

videl tvoje slike , spet me vlece tam nazaj; bil tam 2krat ampak zmeraj naredil v dveh dni in prespal v koci( sedaj-letos ne upam prespati v nobeni koci zaradi virusa in na žal samo enodnevne ture, škoda ker družina ker vodi koco je zares super, hrana odlicna in pivo prva liga , ali še imajo konja za prevoz hrane?); po slikah vidim da ste šli gor in dol po isti poti, škoda ker na povratku bi lahko naredili geološko pot na obratni strani jezera glih do koce (vsaj ostane za drugic)

Zares sanjsko, ko se prav vse poklopi. Srečno.

alessio, verjamem, da te vleče spet tja, saj če se vse poklopi je res sanjsko, kot pravi tudi Edina. Veš za konje sem pa pozabila vprašati, videla jih pa nisem, pogrešala sem jih pa. Drugače so pa eni naši gor pravili, da imajo kar se tiče virusa vse urejeno, npr. na skupnih ležiščih mora biti vsako drugo ležišče prosto, tako nekako. So bili pa ta vikend precej zasedeni, med tednom pa menda ne. Tako, da kar na pot še v tem času.
Je pa bila krožna pot v planu, samo ni bilo tam nič shojeno, tako da potem nisva tam hodila. Pivo pa zakon, saj veš lp

Ja, ukrepi glede virusa so v veljavi in mislim, da je v resnici možnost prenosa majhna. Obstaja pa seveda vedno.
Sicer pa se sam nekako ne pridružujem tako navdušenim opisom obiska Visokih tur. Meni je bilo v resnici prebijanje čez tiste tonske majave bloke precej mučno in psihično naporno. Zlasti tista Blockgletscherweg med Arthur von Schmidhaus in Giessenerhütte se mi je zdela ena od najbolj zoprnih poti, po katerih sem šel.

jax, glede na nekatere opise sem si predstavljala, da je vse skupaj bolj majavo in me je kar malo skrbelo. Sta pa proti vrhu, kot sem omenila dve možnosti, ena bolj šodrasta, druga pa po teh skalah. Za gor sva uporabila to, za dol pa bolj šodrasto varianto, tako so tudi nama na poti svetovali. No, vzameš tele bloke v zakup, vse ostalo pa super, res. Sicer pa sneg lahko veliko prekrije.

Saj normalka na Säuleck ni tako grozna. Če pa greš po Blockgletscherweg, Buderusweg ali pa recimo naprej po grebenu proti Hochalmspitze, tisto si boš pa gotovo zapomnil. Zelo neprijetne poti.
Si pa želim ob priliki it spet gor in probat še ferato. Tista je pa najbrž prijetnejša

vesta morda kakova je situacija za prenočitev v kočah v Avstriji. vem da treba rezervacija, in še kaj?

Tole je uporabno, kar se nočitev v Avstriji tiče:
https://www.alpenverein.at/portal/news/aktuelle_news/2020/2020_05_01_huetten-und-bergsport-in-coronazeiten.php

Da se ne ponavljam po nepotrebnem - drugi odstavek:

https://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?aut=1&gorovjeid=10005&id=8717

Ločanka super, prekrasno....zdaj pa pogrešam tvoje objave, najbrž si na poti? Že komaj čakam, da vidim, kje se potepaš....

Danes sva šla po razglede, pa je bilo bolj slabo, kot bi si želela, a zadovoljivo.
Cesta do izhodišča je lepo prevozna, parkirnina 5 € oz. za vikend 8 €, plača se s kovanci ali kartico.
Pot do vrha normalno prehodna, vode veliko, snega samo za vzorec, če ga iščeš.
Bil je vroč dan z oblaki obdan.

Boštjanovemu povabilu se nikakor nisem mogel upreti in se malo po pol peti uri že voziva skozi karavanški predor. Čeprav sem na tej gori pred mnogimi leti že bil, je od nje ostalo v glavi bore malo. Cestni del sva prevozila elegantno, brez kakršnih koli postankov ali zastojev. Tudi mejo in tunel sva obdelala v naletu. S parkirišča v Dosentalu (1450m) štartava ob pol sedmih. Bilo je tako hladno, da sem z dna ruzaka moral povleči rokavice. Kmalu sva se ogrela, saj ima Boštjan dolge noge. Najprej po cesti, ki je kmalu prešla v široko stezo, sonce se je prvič prikazalo pri Dosnerjevi kmetiji 1975m. Nekaj hoje po ravnem in že sva čez skalni prag zagledala kočo in sonce. Obvezna pavza s čudovitimi razgledi. Modrina jezera te popolnoma uroči. Obiskovalcev še ni veliko in so najbrž prenočili, saj jih je bilo na poti do vrha kar precej, med njimi prikupna zamejka izza Pece, ki je lepo govorila slovensko. Zaradi dežja prejšnjega dne sem se bal slutnje, da bo v času prihoda na vrh že precej megle, zato sva proti samem vrhu malo pospešila korak. Na vrhu božansko. Od mene teče, pa najprej poslikam okolico, šele nato se preoblečem. No, megla je ves čas vztrajala na istem mestu, proti Sloveniji je bilo nebo ves čas zabito. Na vrhu sva vztrajala od pol enajstih do dvanajstih in sem posnel miljon slik.
Hvala, Boštjan!

Zadnji objavi sta me je prepričali, da le pokukam izven meja domačih gora, zato sva se danes z Janezom odpravila na Säuleck. Lepa tura in prelep ambient! Sploh planina z neštetimi potočki je kot iz pravljice! Če bo možnost, se še vrnem!
Srečno!