Včeraj sem se povzpel na Bavški Grintavec. Imam nekaj prehojenih zavarovanih poti pri nas, ampak tale je neka višja liga, vsaj za navadnega pohodnika! Zjutraj sem odšel izpred koče pri izviru Soče ob pol petih, pri prečenju melišč do sedla Kanja sta dve snežišči (mehko), potem pa rokenrol od Kanje do vrha. Dol sem šel po direktni, zopet prečil tri snežišča, poskušal sem se drsati, ampak "sam odmah pao na guzicu"
, očitno nezbran in utrujen. Potem , ko je bilo glavno mimo, torej ko sem prišel do križišča obeh poti, mi je v glavi rojila samo ena misel-unionc v koči.
Pogledal sem si še spodnji Zapotoški slap, do njega sem pravzaprav priskakljal po kamnih v potoku, ker je struga polna, vode je res veliko. Blizu Florija pa sem se obrnil in pozdravil današnjega prvaka! To sem mu dolžan!!!
