Bavški Grintavec

Začeli smo pri cerkvi v Trenti in se povzpeli do lovske koče na Utru. Od tam na Plešivec, malo nazaj dol do melišča, pod stenami in po travnati grapi na vrh Pelca. Od tam več ali manj po grebenu na Srebrnjak in sestop z vrha naravnost navzdol po strmih travah in skrotju do gozda levo. V gozdu pa po neskončni mulatjeri v dolino. Seveda potem še 5 km nazaj gor po dolini do cerkve.
Dan pa je bil takšen, kot že dolgo ne!

Pelc in Srebrnjak - moj velik kompliment. Ta dva niti domačinov ne vidita dosti. Hudičevo lepi vrhovi, da ne rečem zlodjevo

Volk, si imel pa res krasno vreme. Lep posnetek - hvala!
Ta greben (menda vzhodni) imam še tudi v planu. Nisem še namreč bil na B. Grintavcu.

Prokofjev, ni drugega kot pritrditi.
Dprapr, ja, na fotografiji je vzhodni greben, sem si ga danes na hitro ogledal. Na prvo oko je kar nabrušen ...

grebeni so zakon!

@Juš
greben so res zakon, Prle je že vedel, zakaj je tisto knjigo napisal

zato, da mamo mir pred "trumami"

Halo!
Ali je bil kdo kaj na Bavškem Grintavcu. Z izvira Soče mislem it. kako je kej s snežišči.
Nebi rad kakih presenečenj.

Lp David

Šel sem samo do Kanjskega prevala in do tja ni problema. Skoraj nič snega. 4 korake če sem po njem naredu. Višje pa tudi nisem vidu kej snega. Tko da je skor sigurn prehodno.

Če ima kdo namen it na Bavški Grintavec čez Kanski preval opozarjam, da so nekatere zajle premalo napete in kot take slabo služijo svojemu namenu, priporočljivo je samovarovanje. Sicer so trdno v steni, ni strahu da bi se izpulile, ne da se pa ravno obešati po njih, saj se ti težišče lahko hitro premakne 1 meter od stene.

Čelada pa je obvezna, saj je teren zelo krušljiv in pogosto spontano pade kak kamen.

Ima kdo kake slike z Bavškega. Da se malo vidi stanje omenjenih zajel itd.
A žig je še na vrhu?

01.07.2012 sva z ženo osvojila to spoštovanja vredno goro. Čez Kanski preval gor in po direktni dol. Varovala so v redu, vendar je gora tako krušljiva, da mora biti 3x preverjen vsak korak in prijem. Plazove kamenja sprožiš kljub izredni pazljivosti. Z vrha smo odhajali postopoma, v časovnih intervalih. Dodatno varovanje in čelada več kot obvezna. Žig je še na vrhu. Meniva, da si pot čez Kanski preval zasluži oznako izjemno zahtevna pot.

super uspon i fotke, svaka čast!

Gorska pravljica nad Trento!
Po strmem, krušljivem žlebu na Sravnik in po SV grebenu na Bavški Grintavec. Greben uživaški, žleb do grebena krušljiv, da bolj ne more biti. Zaradi izpostavljenih mest in krušljivosti si po mnenju udeležencev ture nekaj detajlov prav gotovo zasluži višjo oceno, kot je v objavljenih opisih.

Danes končno na Bavškem Grintavcu. To je pa gora, ki ima vse parametre, da se jo oceni za Zahtevno goro.
Razgledei dobri, bila s nečakom že ob 9:30 na vrhu.

@dprapr - čestitam !
Tole je pa resna tura. Tudi Prle tako meni.
Lp

Pot me je popeljala mimo Cerknega proti Tolminu, Most na Soči in naprej v Bovec od tam pa v Trento, kjer sem se podal na Bavški Grintavec, gor sem šel po lažji poti, dol pa proti sedlu Kanja, pod vrhom je polno melišča in ob vzponu, sestopu leti dol, varovala so ponekod malo slabša (samo napet jih je treba), kak klin več, pot preko sedla Kanja je bistveno težja od druge, potem sem se povzpel še na sosednji vrh Zagorelec in se vrnil nazaj po drugi markirani poti, ampak je pot počasi izginjala, tako da sem se vrnil po eni grapci nazaj do velike struge od tam pa na markirano pot, nazadnje sem si šel pogledat še slapove vse do zgornjega...nazaj pa mimo obleganega Vršiča (noro, kolk avtov, motoristov) in na AC proti Lj.

Pot s sedla Kanja prelepa,nekaj novih jeklenic,stare so nekoliko premalo napete,a za (obvezno) varovanje ok.Nekoliko višje nezavarovano plezanje po grebenu.Tudi po zahtevni na vrh preko izredno krušljivih mest-pazljivo in počasi!Predlagam (sicer dolg) spust po južnih pobočjih v Sočo in na štop oz. avti spet v Zadnjo Trento.Zaradi objektivnih nevarnosti in tehnične zahtevnosti bi si pot zaslužila višje spoštovanje.VPISNA KNJIGA na vrhu je POLNA.Obilo prelepih,samotnih in varnih užitkov!

S fantom sva vceraj preko Kanje stopila na vrh te gore...s strahospostovanjem, saj sva veliko brala o krusljivosti. Ze adrenalinski vstop v steno napove, da tu ni sale. Stosno je, da najprej sploh ne vidis prve zajle in si mislis 'kam pa zdej'. Gor sva prsla spocita, za dol pa je blo utrujajoce, po 'lazji' poti. Ful nevaren sestop. Ampak sva zelo ponosna nase, da sva ga osvojila. Razgled je pa super.