Dr. Žiga Zebec
Ker sem mikrobiolog in sem v svojem doktoratu raziskoval interakcije med virusom in mikroorganizmi, sem na začetku epidemije želel tudi sam prispevati k obvladovanju virusa. Zaradi narave svojega dela v laboratoriju, sem poznal hitro in cenovno ugodno metodo razkuževanja z UV-C svetlobo. To je svetloba, ki jo uporabljajo pri razkuževanju operacijskih dvoran, za čiščenje vode in v sterilnih proizvodnih linijah. Ker je UV-C svetloba primerna za razkuževanje površin in tudi aerosolov, v katerih se pogosto prenašajo virusi, sem mislil, da bi takšen način razkuževanja bil najbolj primeren za uničevanje virusa. Nikjer nisem zasledil, da bi se za razkuževanje uporabljala UV-C svetloba, zato sem o tem obvestil pristojne. Kot ste verjetno že ugotovili, odziva na mojo pobudo ni bilo.
Že takoj na začetku pojava virusa sem se poglobil v literaturo, ki je prihajala na dan v zvezi z novim virusom, pa tudi v obstoječo literaturo, ki je nujno potrebna, če želimo novosti postaviti v ustrezen kontekst. Kot uporabnik PCR in qPCR testov, sem najprej natančno proučil qPCR test, ki ga uporabljajo za detekcijo SARS-CoV-2. Takoj mi je padlo v oči, da test bazira na amplifikaciji fragmenta samo 100 nukleotidov, na dveh različnih predelih dednega materiala virusa, ki ima sicer 30000 nukleotidov. Opazil sem tudi, da ima eden izmed začetnih oligonukleotidov neujemanje z viralno sekvenco, kar je bilo zelo zaskrbljujoče, glede na to, da gre za diagnostični test. Zadeva se mi je zdela neustrezna in kmalu so začeli skrb izražati tudi mnogi drugi znanstveniki po svetu.
V naslednjih mesecih so zadeve postale še bolj zmedene in nelogične. Najprej smo pričeli z uporabo mask v zaprtih prostorih, kmalu za tem še zunaj. Ker to ni pomagalo, smo začeli zapirati zdrave ljudi, in ker tudi to ni delovalo, smo zaprli še vse ostalo, čeprav smo takrat že vedeli, da COVID19 ni nevaren za otroke. Tudi retorika v medijih se je začela spreminajti. Sporočila, da naj ostanemo predvsem mirni ter skrbimo za lastno zdravje in zdravje svojih najbližjih, so zamenjali s sporočili, da je virus smrtno nevaren, da vsak ogroža vsakega in da se je treba bati vsakogar, vsepovsod, tudi lastne sence, če smo ponoči sami v gozdu.
Na tej točki sem se začel spraševati, zakaj bi vodilni v državah med tako resno situacijo povzročali dodatno paniko, namesto da bi ljudi mirili? Organizem, ki je pod stresom, je bistveno bolj dovzeten za viralne infekte kot organizem, ki ni v stresu. V mikrobiologiji uporabljamo različne stresorje, da lahko inficiramo svoje bakterijske kulture (kemikalije, temperaturo ali električni tok). Postalo mi je jasno, da ukrepi kreirajo ozračje z veliko stresa in tako prej pripomorejo, da so ljudje dovzetni za viralne infekte, kakor da bi to preprečevali.
V naslednjem koraku je prišlo cepivo, ki so ga opevali vsi strokovnjaki, ki so nastopali v medijih. Takrat sem še jasneje opazil, da so informacije strokovnjakov, ki jih povzemajo mediji, zelo neuravnotežene. Tudi to področje sem raziskoval sam in ugotovil veliko zanimivih stvari, ki so mi pomagale, da si izoblikujem svoje mnenje, ki pa ga z vami ne bom delil. Z vami bom delil le nekaj podatkov javnega značaja, dostopnih vsakomur, ki pa jih naši strokovnjaki in mediji ne predstavijo.
Kaj še ni bilo povedano o cepivih? Marsikaj, predvsem pa to, da marsičesa enostavno ne vemo. Določene stvari pa vendarle vemo in tudi o tem se ne poroča v medijih.
Ena od stvari, ki se zelo nejasno predstavlja ljudem, je učinkovitost cepiv. Na spletni strani NIJZ je pod rubriko »Najpogostejša vprašanja in odgovori glede cepljenja proti covidu-19« tudi vprašanje »Kaj pomeni 95 % učinkovitost cepiva Comirnaty?« Comirnaty je cepivo za preprečevanje COVID19, ki ga je izdelal Pfizer. Odgovor NIJZ se glasi: »Tako kot vsa cepiva, tudi cepiva proti novemu koronavirusu ne zagotavljajo popolne zaščite vsem cepljenim. 95 % učinkovitost pomeni, da je 95 % cepljenih zaščitenih pred okužbo, 5 % pa jih lahko kljub cepljenju zboli.« Ta razlaga statistike je izjemno problematična, oz. lahko rečem popolnoma napačna. Kaj pravzaprav pomeni?
Pri kliničnem testiranju cepiv in zdravil nas zanima ocena učinka zdravljenja. To je v bistvu primerjava tveganja za neugoden izid v kontrolni (v primeru cepiv necepljeni) in testni (cepljeni) skupini. Z drugimi besedami, v našem primeru gre za vprašanje, kolikšno znižanje tveganja, da zbolimo za COVID19, prinaša cepljenje. Za odgovor na to vprašanje imamo na voljo javno dostopne podatke.
Pa vzemimo podatke s spletne strani Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). V svoji objavi iz 21. decembra 2020 pojasnjujejo (povzeto po Polack idr. 2020) 1, kaj je Comirnaty (Pfizer) cepivo, kako deluje in kako je učinkovito. Najprej pojasnijo, da gre za cepivo, ki vsebuje mRNA molekulo, ki kodira za protein virusa SARS-CoV-2. Nato odgovorijo na različna vprašanja, med drugim tudi na vprašanje »Kakšne koristi cepiva Comirnaty so pokazala klinična preizkušanja?« JAZMP pojasnjuje: »V preizkušanju je sodelovalo 44.000 ljudi. Polovica je prejela cepivo, polovica pa lažno injekcijo. Ljudje niso vedeli, ali so prejeli cepivo ali lažno injekcijo. Učinkovitost so izračunali pri več kot 36.000 ljudeh, starejših od 16 let (vključno z osebami starejšimi od 75 let), ki niso imele znakov predhodne okužbe. Študija je pokazala 95-odstotono zmanjšanje števila simptomatskih primerov COVID-19 pri ljudeh, ki so prejeli cepivo (8 primerov od 18.198 je dobilo simptome COVID-19) v primerjavi z ljudmi, ki so prejeli lažno injekcijo (162 ljudi od 18.325 je dobilo simptome COVID-19). To pomeni, da je cepivo v kliničnem preskušanju pokazalo 95-odstotno učinkovitost.«
Če pogledamo razlago NIJZ, bi naj zgoraj omenjena 95 % učinkovitost pomenila, da torej v cepljeni skupini (oz. populaciji) 5 % ljudi zboli, 95 % pa ne. Ta interpretacija statistike ni ustrezna, v nadaljevanju bomo pogledali, zakaj.
Vrnimo se najprej k našemu osnovnemu vprašanju, ki nas zanima pri kliničnih študijah, in sicer, za koliko se zniža tveganje za neugoden izid, če vzamemo zdravilo oz. v našem primeru, za koliko se zniža tveganje, da zbolimo zaradi virusa, če se cepimo. Na to vprašanje neposredno odgovarja t. i. »absolutno zmanjšanje tveganja« (ang. absolute risk reduction, ARR). Vzemimo za primer iste podatke, ki jih navaja JAZMP za Pfizerjevo cepivo. Izračun za ARR je zelo preprost: od tveganja v kontrolni (necepljeni) skupini (ang. control event rate, CER) odštejemo tveganje v eksperimentalni (cepljeni) skupini (ang. experimental event rate, EER). V zgoraj navedenem primeru to znaša: ARR = CER – EER = 162/18.325 – 8/18.198 = 0,00884 – 0,0004396 = 0,0084, to pomnožimo s 100, da dobimo odstotke, kar znaša 0,84 %. ARR ali absolutno zmanjšanje tveganja je v zgornjem primeru 0,84 %. Ta številka nam pove, da se verjetnost za okužbo v cepljeni populaciji zniža za 0,84 %, v primerjavi z necepljeno populacijo, kjer je ta verjetnost 0,88 %. Zakaj se ne poroča ta številka in kaj pomeni številka 95 % učinkovitost?
Skoraj neverjetno se zdi, da je statistična manipulacija tako enostavna, vendar je žal temu res tako. Kar poročajo mediji, stroka in NIJZ, je t. i. »relativno zmanjšanje tveganja« (ang. relative risk reduction, RRR). To sicer ni nekaj zelo nenavadnega, saj se RRR poroča za veliko zdravil, vseeno pa je dobro vedeti, kaj ta podatek pomeni v ustreznem kontekstu. Takoj bomo pogledali, kako se izračuna RRR, še pred tem pa odprimo članek v renomirani znanstveni reviji The Lancet, kjer so zapisali takole: »ARRs tend to be ignored because they give a much less impressive effect size than RRRs: 1·3% for the AstraZeneca–Oxford, 1·2% for the Moderna–NIH, 1·2% for the J&J, 0·93% for the Gamaleya, and 0·84% for the Pfizer–BioNTech vaccines«. 2 V prevodu: Vrednosti ARR so ponavadi ignorirane, ker dajejo veliko manj impresivne velikosti učinkov kot RRR vrednosti. 1,3 % za AstraZeneca-Oxford, 1,2 % za Moderna-NIH, 1,2 % za J&J, 0,93 % za Gamaleya in 0,84 % za Pfizer-BioNTech cepiva.
Za izračun RRR vzemimo za primer številke, ki smo si jih sposodili s spletne strani JAZMP za Pfizerjevo cepivo 1 za SARS-CoV2. Najprej moramo vedeti, koliko znaša relativno tveganje (ang. relative risk, RR). Relativno tveganje je razmerje dveh tveganj, eksperimentalnega (EER) in kontrolnega (CER), kar v našem primeru znaša 0,0004396/0,00884 = 0,04937. RRR dobimo, če relativno tveganje odštejemo od 1, da vidimo, za koliko se je torej znižalo relativno tveganje. 1 – 0,04937 = 0,95, kar znaša 95 %. RRR je torej 95 % odstotkov.
Sedaj pa odprimo slovenski Farmacevtski vestnik, 2012;63, kjer je na strani 211 prispevek z naslovom »Od kontroliranih kliničnih raziskav do na dokazih temelječega zdravljenja z zdravili«. 3 Avtor pojasnjuje, da kljub temu, da sta RR in RRR številki v študijah precej impresivni, saj nakazujeta na velik učinek zdravljenja (v našem primeru cepljenja), bralcu ne posredujeta popolne informacije, če ta ne pozna osnovnega tveganja, to je CER. V našem primeru je to 0,884 %. Avtor v omenjenem prispevku nadaljuje, da samo z RR in RRR ne moremo ločiti velikega učinka zdravljenja (v našem primeru torej cepljenja) od majhnega. Pri 100-krat manjših ali večjih vrednostih CER in EER, je namreč RR in RRR enak. Avtor na svojem primeru za neko zdravilo, kjer je CER 4,1 %, nadaljuje, da ima v primeru tako nizkega tveganja dodatno znižanje tveganja majhen klinični pomen. RR in RRR sta zato le malo uporabna v klinični praksi. Nasprotno, pravi avtor članka, pa je v absolutnem znižanju tveganja (ARR) zajeto tudi osnovno tveganje. V njegovem primeru je ARR 1,4 %, za kar pravi, da lahko zdravnika prepriča v bistveno drugačno odločitev kot podatek RR in RRR, ki je v njegovem primeru 66 % oz. 34 %.
Ker ljudem oz. tistim, ki nam je potrebno pojasniti, kako učinkovito je torej cepivo, morda niti ARR niti RRR ne pomenita veliko, se uporablja tudi izračun za potrebno število zdravljenj (ang. number needed to treat, NNT). Gre za inverzno vrednost ARR (1/ARR), ki v našem primeru Pfizerjevega cepiva znaša 119. To pomeni, da je potrebno cepiti 119 ljudi, da pri enem preprečimo, da zboli.
Ko imamo vse navedene podatke, nas zanima še tveganje za stranske učinke cepiv, v primerjavi s tveganjem za primerljivo težek potek bolezni ali v skrajni fazi smrt v enem ali drugem primeru. Študije, ki bi primerjala tveganje za različne starostne skupine, nimamo na voljo, podatki pa prihajajo sedaj, v realnem času, ko poteka masovno cepljenje.
Po uradnih statistikah (21. 5. 2021) EU (
https://www.adrreports.eu/en/search_subst.html#) je zaradi COVID19 cepiv zabeleženih 431740 neželenih stranski učinkov in več kot 11000 smrti. Ob podatku, da je na ta dan bilo v EU cepljenih približno 200 milijonov ljudi (
https://qap.ecdc.europa.eu/.../vaccine-tracker.html...), to pomeni, da ima približno 1 oseba na 500 cepljenih neželene stranske učinke in 1 oseba od 20000 cepljenih umre. Te informacije nisem zasledil v prav nobenem mediju, kljub temu, da so to javno dostopne informacije in lahko do njih dostopa prav vsak.
Kaj vse je še prepovedano? Govoriti o izvoru virusa pa o obstoječih zdravilih pa o …
Pred kratkim je npr. dr. Antony Fauci naenkrat dovolil, da se v javnosti debatira o izvoru virusa SARS-CoV-2, ki je do nedavnega veljal za virus naravnega izvora. Seveda je teorija, da je virus dejansko narejen v laboratoriju s pomočjo človeške roke, bila raziskovana in v znanstvenih krogih debatirana že hitro po začetku izbruha virusa, hkrati pa prepovedana za javne debate ali objave v peer reviewed znanstvenih revijah. Smo sedaj, ko je dr. Antony Fauci priznal, da je virus morda bil narejen v laboratoriju, dobili dovoljenje za širšo razpravo? Kakšne so implikacije tega, da je virus morda narejen v laboratoriju? Je tako enostavno ustvariti problem (virus), nato pa ponudi rešitev (cepivo)? Kaj vemo o takšnem virusu in kaj o takšnih cepivih? Ali je znanstveno, etično, pravno sprejemljivo najprej precepiti ljudi, nato pa opazovati morebitne kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne učinke?
Na tej točki je vse, kar bi si sam želel, možnost razprave vseh znanstvenikov in strokovnjakov, kar v trenutnem ozračju ni mogoče. Trenutno je prepovedano izražati svoje znanstveno ali strokovno mnenje, razen, če podpiraš zapovedano narativo. Kljub temu, da so marsikateri podatki javno dostopni vsem, je praktično o vsem hkrati prepovedano razpravljati. Prepoved razprave pa je smrt za napredek, znanost in vsako svobodno družbo.
1 Polack, F. P. et al. Safety and Efficacy of the BNT162b2 mRNA Covid-19 Vaccine. The New England journal of medicine 383, 2603-2615, doi:10.1056/NEJMoa2034577 (2020).
2 Olliaro, P., Torreele, E. & Vaillant, M. COVID-19 vaccine efficacy and effectiveness-the elephant (not) in the room. The Lancet. Microbe, doi:10.1016/S2666-5247(21)00069-0 (2021).
3 Grabnar, I. Od kontroliranih kliničnih raziskav do na dokazih temelječega zdravljenja z zdravili. Farmacevtski vestnik 63, 211-215 (2012).