Cepljene je lahko upravičeno strah, saj niso dobili niti približek tistega, kar jim je bilo obljubljeno spomladi (zaščita pred Covidom oziroma obolelostjo). Z malce branja med vrsticami jih lahko tudi upravičeno skrbi, kaj bo čez nekaj let (krvni strdki, srčna popuščanja, itd.). Takrat bo težko dokazati, da je bilo cepljenje pred leti krivo za bolezen, že danes je to misija skoraj nemogoče. Necepljene pa lahko skrbi, ali so med tistih nekaj procentov, ki se jih bo bolezen krepko lotila in jo bodo komaj zmogli ali bog ne daj sploh ne. Dejstvo je, da se mesečno pojavljajo nove ugotovitve glede cepiva, kako in koliko časa dejansko daje zaščito, morebitne kratkoročne in dolgoročne posledice. Če se gleda na bolezen kot bolezen, si v minulih časih šel do zdravnika, od tam do specialista in potem so ti predstavili najboljši in najslabši potek bolezni in možna zdravljenja. Za vsak slučaj si šel po drugo mnenje in se potem odločil na podlagi dejstev in priporočil. Danes je pri Covidu glede dejstev in priporočil taka megla (svetovno gledano, da ne bo pomote), da se je na dnevni ravni vse težje odločiti, kaj si misliš glede vsega skupaj, kaj šele, kaj naj bi naredil glede na vsa (ne)znana dejstva. Osnova je zaupanje med zdravnikom in pacientom in danes smo pacienti, hočeš nočeš, vsa svetovna populacija. Zdravniki pa kakor katera in kakor kdo - eni bolj, drugi manj srčni, tretji vse bolj ali samo še politiki. Ni nam lahko, cepljenim prebolelim in testiranim, in kot vse kaže, nam še lep čas ne bo.