JAPONSKA ETIKA CEPLJENJA
V ZDA so z nastopom Bidenove administracije obljubili 100 milijonov cepljenih v 100 dneh. To so celo presegli, potem se je začelo ustavljati iz preprostega razloga, ker je bilo preveč stranskih učinkov. Težave po cepljenju so dobile ime post vaccine syndrom, ki pa jih v okviru zavarovalniškega zdravstva ni bilo mogoče reševati. Ker je interes za cepljenje popolnoma upadel, so izbrali pot prisile, najprej obvezno cepljenje za posamezne poklicne skupine, potem pa so ta krog širili, ob tem pa odgovornost za posledice naprtili cepljenim. To se je zgodilo tako v Ameriki kot v Evropi, ob tem pa so ustvarili pandemično in cepilno histerijo kakršne v zgodovini še ni bilo. Po dveh letih je jasno, da ne gre za omejevanje pandemije in varovanje zdravja ter življenja ljudi, saj ne upoštevajo temeljnih načel javnega zdravstva, epidemiologije, imunologije in medicinske etike razen tega pa teptajo temeljne duhovne vrednote na katerih sloni zahodna civilizacija.
Japonska je še ohranila etične principe na tem področju. V ospredju sta dve načeli.
1. Informirani pristanek. Pravijo: čeprav spodbujamo cepljenje, to ni obvezno. Izvesti ga je možno le s pristankom osebe, potem ko dobi ustrezne informacije. Cepite se po lastni opredelitvi upoštevajoč učinkovitost pri preprečevanju bolezni in možnosti stranskih posledic. Brez pristanka ni cepljenja. Prosimo ne silite nikogar k cepljenju in ne diskriminirajte necepljenih.
2. Pomoč zaradi stranskih učinkov. Cepljenje lahko povzroči zdravstvene probleme in čeprav so redki, rizika ni mogoče izključiti. V ta namen je vzpostavljen sistem pomoči pri zdravstvenih stroških, odškodnini ali invalidnini v okviru Zakona o imunizaciji.
Zgornji zapis navaja ameriški zdravnik dr. Suneel Dhand in ob tem pravi: Tako država, ki spoštuje svoje državljane, govori z njimi in oblast upošteva osnovne medicinske principe, informirani pristanek in telesno avtonomijo človeka.
Dr. Dhand je zdravil številne kovidne bolnike, priporoča cepljenje vsem, kjer je korist od cepljenja večja kot riziko, pri cepivu, ki ne more zagotoviti kolektivne zaščite pa pravi, da je potrebno ohraniti medicinske etične principe. V digitalnem slovarju Merriam Webster so medtem popravili definicijo gesla antivaxxer in prvi razlagi, da je to oseba, ki nasprotuje cepljenju, dodali še, in ki nasprotuje obvezni odredbi o cepljenju. Tako je med antivaxxerji pristala večina zdravnikov v zahodnih državah, kjer cepljenje ni bilo obvezno, vsi japonski zdravniki itd.
V letu 2020 nam je uspelo nemogoče, vrnili smo se v leto 1984, Orwellovo. Spreminjajo se definicije, WHO je spremenila definicijo čredne imunosti, CDC spremenil pravilnik o evidentiranju smrti, naravna imunost je postala tabu tema, pišejo se lažne strokovne razprave o hidroksiklorokinu in še in še.
Če kdo pravi, da gre za eno cepljenje in eno masko, se je verjetno pravkar prebudil iz jesensko-zimskega spanca, smo namreč že pri treh cepljenjih, pripravljajo igle za četrto, dr. Fauci pa je že pred meseci šarmiral z dvema maskama.