Kanjon potoka Globovšek / Golarjeva peč 1276m/ Strevčeva peč 1339m
V Logarsko se peljemo trije v dveh avtomobilih. Namen je, da enega pustimo pri Sv. Duhu ( 7:44ura ) in se z drugim odpeljemo pod ostenje Golarjeve/ Strevčeve peči.
Ko se po panoramski spustimo do Klemenčeve peči opazimo novost, ki firbce povede do votline. Ugotavljamo ali je namen teh stopnic samo ogled votline, ki v bistvu ni nič kaj posebnega ali kaj drugega….??
Po ogledu se zapeljemo pod ostenje zgoraj omenjenih peči, kjer ob cesti parkiramo. Ob 8:30 uri se že spogledujemo s potokom Globovšek. Sicer nas skrbi višina vode in če nas bo presenetil sneg višje v grapi…
Kaj kmalu opazimo sledljivo lovsko stezico, ki ji sledimo strmo v breg. Vodi nas preveč v desno in zato jo zapustimo. Spustimo se zopet malo nižje in po šumenju poiščemo grapo potoka. V potoku se osvežimo, nadenemo plezalne pasove in brez varovanja v gladke plošče ob šumečem slapu. Skala je kompaktna, suha in hitro vsak zase napredujemo višje in višje. Postaja pa vse bolj zahtevno. Sonce sveti v steno in med plezanjem z rokami poberem razdražene mravlje. Te se mi z prilimajo na kožo in kmalu čutim posledice.
Kaj kmalu se pred nami stena zapre ( 10:00 ura .) Čaka nas zahtevnejše plezanje!! Vrvi iz nahrbtnika, česar se pa razveseli Milan, ki jih tovori. Janez spleza naprej, postavi štant in pričnem slediti vrvema. Vidimo se ne in prve napotke si dajemo »mobitelsko« ( začudo, signal v tej grapi..?? ). Prvi raztežaj z Milanom lepo preplezava. Čaka naju pa...? Prečnica!!! Nad prepadno previsno steno, ki je na trenutke zelo skromna z oprimki. Janez naredi vrvno ograjo in midva prečiva, ne da bi gledala prepad pod nama…Ko smo vsi čez, pospravimo vrvi in se osvežimo pri slapu ( 12:26 ura ). Naprej napredujemo brez varovanja do konca ture. V grapi je veliko vode ( grapa je na trenutke zelo ozka ) in te se izogibamo po desni strani potoka. Plezanje je tekoče brez posebnosti. Malo počitka, malica in prečenje potoka na levo stran v steno Golarjeve peči. Strmo plezamo in grapo hitro puščamo globoko pod nogami. Nenavezani hitro napredujemo do vršnega grebena. Višje smo, bolj se čez grapo kanjona spogledujemo z grebenom, ki nas bo popeljal na Strevčevo peč. Spustimo se ( ko nam stena dovoli ) nazaj v kanjon potoka( v potoku se osvežimo 15:00 ura ) in lotimo se grebena, ki nas bo popeljal do vrha peči. Greben je na trenutke zahteven, a skala kompaktna, oprimkov in stopov dovolj, da hitro napredujemo proti vrhu. Na grebenu nas hladi JZ veter in uživamo v razgledih. Grapa Globovškovega potoka je čedalje bolj spodaj. Ne morem verjeti, kaj vse smo danes prelezli?
Grebena pa zame nikakor noče biti konec, kajti že čutim posledice današnjih naporov. Končno, stopim na vrh Strevčeve peči( 16:30ura ). Podamo si roke, se odžejamo, istega smo mišljenja… LEPA, EKSTREMNA, NAPORNA, RAZGLEDNA, PLEZALNA TURA. Po kateri si rečeš: » Ni bilo lahko, bilo je pa lepo, ponovil bi ....samo.... ne kar jutri!«
Razveselimo se parkiranega avtomobila, ki nas čaka pri Sv. Duhu…
(17:05ura )
lp