Danes na Jalovec za dušo. Ker pa je vmes tudi nekaj večletne tradicije grem tokrat iz Loške Koritnice, tam je samotno in ni nobene bojazni, da bi sploh koga srečal, saj je menmda te dni po gorah gneča. Desno in nekoliko nižje od izteka Loškega žlebu vstopim v prve jeklenice. Za jutranje ogrevanje prav dobrodošlo, no jeklenice se hitro končajo in sledi odsek z bujno vegetacijo, tako, da so hlače vlažne preko kolen. V krnici pod sedlom Čez Brežice (Brežiči)je še nekaj snega, tako, da tudi ta teden hodim po snegu kot že vse tedne v letu. Na sedlu sledi kratek postanek, pogled dol v dolino Bale, pa na zelen greben Loške stene, potem pa gor proti Škrbini za Gradom. Pod škrbino je nekaj kamenja in grušča, kjer je treba biti nekoliko pazljiv. S škrbine sledi sestop do zavetišča pod Špičkom. Kratek klepet z Nado in Maričko, ki sta si danes vzeli "plavega", ker sta menda čez vikend veliko delali. Nekje na pol Ozebnika srečam prve ta dan in grem mimo njih naprej. Nad Jezerci srečam še tri, ki sestopajo, le malenkost višje pa še dva s Koroške na severni strani Karavank. Pozneje malo pokramljamo na vrhu, eden od njiju pove, da spremlja tudi hribi.net in me tako seveda tudi prepozna. Z vrha sestopam proti Kotovem sedlu, kjer srečam dve prijazni pupi. Povprašam ju kam bom prišel, pa mi odvrneta, da v Tamar, jaz pa tja ne želim. Pokažem na dolino pod nami (Loška Koritnica) onidve pa je ne poznata. No pozneje se spomnita, da sta s Kotovega sedla menda videli neko stezico ki gre v tisto smer. Da se bom že znašel, ker se mi menda vidi, da bi znal priti tja dol sta rekli in smo se poslovili. In res sem prišel, najprej na Kotovo sedlo, potem dol do kraja v Koncu in končno po skupno 7 urah tudi na izhodišče. Lepo, Jalovec res ni za vsakogar, iz Loške Koritnice pa danes le zame.