Jalovec

Zdajšnja ureditev v kombinaciji z našimi navadami kar kliče h kršitvam prepovedi. 40 evrov (če res toliko znaša kazen) nekaterim ne pomeni nič, domačini in "ta domači" pa imajo navadno "mičkeno" prednost pri redarski službi, ...

Sistem pred nesrečo je bil nekako tak (če se prav spomnim): zapornica zgodaj zjutraj in zvečer odprta - vstop/izstop brezplačen, vmes zaprta - "nujen" izstop plačljiv.

Meni se je zdela taka ureditev dokaj razumna. Namenjena je bila predvsem celodnevnim izletnikom, hkrati pa je pripeljala kakšnega gosta več do koče. Globlje v dolino se je lahko zapeljala družinica z majhnimi otroki, pa tudi betežen starček si je lahko privoščil obujanje spominov okrog koče.

letos poleti je bila rampa skozi odprta, nekaj me je močno presenetilo, to da v Planici niso pobirali parkirnine(med tednom) sicer bi pa bilo prav da se uredi ta zadeva saj je listek na avtu ko se vrneš iz ture pljunec v obraz... se pa v celoti strinjam s predhodnikom.

Okrog dostopa z avtom po cesti v Tamar me veseli, da smo podobnih mnenj: tudi za dostop v Logarsko se pobira taksa ali parkirnina in v Bohinju (na Vogar) tudi.
Torej naj bo taksa, ne pa kazen, kjer se žal še vedno najprej pogleda na prvi dve črki reg.tablice avtomobila.
Meni osebno se je sicer že v preteklosti zdela sprejemljiva rešitev, da je bil dostop do 8.00 (ali neke podobne dopoldanske ure) odprt in neplačjiv, popoldan pa za nazaj podobno. Sicer pa bi se septembra in oktobra, ko ni več toliko dopustov, obisk v teh krajih zagotovo povečal tudi s strani drugih obiskovalcev!
Morda pa s tega foruma sestavimo in pošljemo kakšno pobudo kranjskogorski občini po spremembi sedanje ureditve.

@ugn: Po cesti sem šel samo zato, ker na peš poti ni bilo več sonca, jaz sem ga pa potreboval. Nisem pričakoval avtomobilov, ker pa naj bi bila vožnja po tej cesti prepovedana. Seveda, srečal sem pa okoli 4 (med njimi tudi enega "dizlaša", ki je zasmradil celo dolino).

Pa še to: Avtomobilom se vedno umaknem in jih nikoli ne oviram, saj to le še dodatno onesnaži okolico okoli tebe, saj voznik, ki je bil prisiljeno upočasnjen, ponavadi že zaradi jeze potem še bolj pritisne na plin in naredi situacijo še hujšo.

Drugače se pa strinjam s prejšnjimi mnenji.

Moje gledanje na dostope do koč/izhodišč je takšno:
tisti, ki imamo dve, tri ure ali še več,vožnje v nočnih jutranjih urah za sabo, nam zeeeelo odgovarja, da se lahko "potegnemo" do takšnih izhodišč. Zato bi nekako bilo smotrno, da se sicer neka primerna taksa uvede, še bolje pa, da so rampe v zelo zgodnjih jutranjih urah enostavno odprte do neke razumne časovne omejitve, prav tako tudi v popoldanskem/večernem terminu. Prepričan sem, da tistih "ta resnih", ki gredo zelo zgodaj na turo, ni toliko, da bi "uničili" to našo lepo deželico.

Včeraj smo dodobra izkoristili še zadnje lepe jesenske dni in se podali na Slemeno špico. Zaradi barvite lepote, kot jih te dni ponujajo macesni, ki so bili od jutranje megle še polni kapljic in so se le-te lesketale v soncu, ti poskoči srce in zastane dih. To moraš videti v živo. K vsemu temu pogledu pa je pripomogel še mogočni Jalovec s svojim odsevom v vodi in okoliški vršaci. Pravi balzam za oči in dušo. Lepa si naša Slovenija.

Nad nepozabnim dnem pa smo bili nato razočarani v Erjavčevi koči, kjer kljub prijetnemu popoldanskemu soncu niso stregli obiskovalcem zunaj rekoč, da je premrzlo. Ne moreš verjet! Taki oskrbniki koč pa prav res ne sodijo v planinske koče. Le kdo jih najema se sprašujemo? Hvala bogu da so v manjšini, pa kljub temu so moteči.

Em, nekako ne razumem problema pri zadnjem postu. Arnika, praviš, da na Erjavčevi niso stregli zunaj. Pač greš v kočo, naročiš in si neseš ven. Kje je tu problem?

Glede plačila parkirnine oziroma takse se strinjam, saj prihajam s Štajerske in je vsak pridobljen km z avtom dobrodošel. Čeprav pa drugje - npr. na planini Pecol pod Montažem parkirnine ne pobirajo, zaračunajo pa nekakšno takso v koči ali pred kočo, če tam ješ svojo hrano.
Glede strežbe v planinskih kočah ali zunaj njih pa tole: nekateri starejši smo vajeni na čase, ko v kočah niso stregli pri mizah, nenazadnje planinska koča ni gostinski lokal.

Bravo za Mosovnika in Felixa. Zadela sta žebljico na glavico. Tudi sam se namreč poslužim načela, da pridem čim višje na izhodišče z avtom, če je le možno. LP

Da ne bomo samo komentiral...

Kao prvo, čestitam na sjajno dizajniranom portalu. Prije 25 god sam se penjao na Jalovec iz Tamara i na sedlu (neposredno ispod vrha)sam se okliznuo...Nakon 50-70 m sam se zaustavio u procjepu (dubok oko 2 m i širok oko 0,5 m) između stijene i leda. Sve se završilo izuzetno srećno, ja sam se ipak popeo na vrh, ali nisam napravio fotografije sedla i tog klanca ispod mene. Bio bih zahvalan ako bi mi neko poslao te fotose.
Goran, Istočno Sarajevo

Ne komentiram..sem ostal brez besed ob lepih fotkah

Še nekaj svežih

Kot lahko beremo se je poslovila oskrbniška legenda Zavetišča pod Špičkom. Naj počiva v miru.

Res, takih je bolj malo, vedno manj. . Manjka "sprevodnikov" ki zapiscejo ko gres z koce. . no, za dobro vooljo, za vzdusje, za nasmeh . . . Naj pociva v miru. .

Naj počiva v miru... bil je nekako simbol zavetišča...

Včeraj popoldan sem sestopal z Mangrta, gledam tja čez Loško Koritnico in kralj Julijskih Alp me v hipu povabi na svoje teme. Pokličem Zdenca, ki je takoj za stvar. V Planico pride še Rozka, ki je bila v bližini in gremo v hladnem jutru v Tamar. Ko smo že skoraj pred kočo prvi sončni žarki obliznejo goro kristal. Nič se ne ustavljamo in hitimo cilju naproti. Snežne razmere odlične, gaz tako za pešake kot smučarje narejena, le "ozebnik" je nekam daleč visoko. Ampak smo pridni in tudi njegov vhod kmalu dosežemo. Opremimo se z derezemi, cepini, čeladami in zakorakamo v snežno strmino. Nobene bojazni ni, da bi kaj priletelo z vrha, le veter na vsake toliko dvigne suh sneg, ki nam orosi vroča lica. Na vrhu ozebnika nas pozdravi sonce in krasen razgled. Nad Jezerci z Zdencem odloživa smuči, potem pa zagrizemo v trda snežna pobočja zimske poti na greben. Dobro, kaj dobro, odlično nam gre, saj so stopne že narejene. Tudi po grebenu se dosti ne zamujamo in kmalu smo na točki, ki je višja kot tista poleti. Odlične razmere, odličen razgled. Gor pride še eden, delimo si vtise krasnega dne. Pol poti je za nami, sedaj nas čaka še druga polovica. Sestop opravimo počasi in previdno, kajti globočine Loškega žleba so tako temačne, da nas prav nič ne mikajo. Spodaj pri smučeh si še enkrat čestitatmo. Z Zdencem odsmučava, Rozka je pa že itak pred nama. Spodaj na vhodu v ozebnik se poslovimo. Smuka je krasna. Ni se še polegel okus prvega v koči, že vstopi Rozka. Še enkrat naročimo in nazdravimo na krasen vzpon, na lep dan na čisto desetko kot pravi Zdenc.

Opis, kakršnega je veselje brati!

Igor, še mnogo takih!

Le kaj bi brez tega portala !!!