Včeraj še v temi parkiramo en avto v Planici, z drugim pa se sicer malo stisnjeno
zapeljemo do Belopeških jezer. Do vstopa v Via della Vito smo se kljub hladnemu jutru dodobra ogreli. Varovala v ferati so vsa ok. Pri bivaku Tarvisio smo se spet zbrali in si v prijetnem gretju sončnih žarkov izmenjavali vtise s ferate, ki jih ni bilo malo
. Sledil je spust približno 400vm pod ostenja Kotovega sedla in vzpon nanj. Tudi tu varovala dobra, razen ene delno strgane jeklenice na samem začetku vzpona. Na Kotovem sedlu je sledilo malo daljše martinčkanje. Ker smo se še vsi počutili dovolj pri močeh, smo tudi vsi nadaljevali pot navzgor proti Jalovcu. Pot do vrha lepa, brez posebnosti. Človek na njej lahko uživa v res lepi panorami, sploh v tako lepem vremenu kot je bilo včeraj. Po sončenju na vrhu in uživanju v razgledu smo sestopili po grebenu Jalovca
, mimo vstopa v Jalovški ozebnik
, navzdol po zanimivem ostenju Goličice
in prek Jalovške škrbine
(spet daljša pavza) v Tamar. Dom v Tamarju kot, da smo imeli rezerviran samo za nas
, saj smo bili poleg dveh edini gostje v času našega obiska. Poizkusili smo skoraj vse dobrote s ponudbe
in vse so bile super in ne preveč zasoljene
. Tam smo tako dolgo obsedeli, da nas je zahajajoče sonce na Mojstrovki začelo priganjati k odhodu. Sledil je še dolg sprehod do avta v Planici, po drugega na italijansko stran in vožnja domov.
Lep pozdrav in varen korak izpod lepih Golte, Janez