Jalovec

Danes sem bil na "kralju gora". Štartal sem izpred planiške velikanke. Nato do Doma v Tamarju (pot do tja še kar hitro mine) in prek Kotovega sedla na vrh. Na vrhu pred mano že kar nekaj obiskovalcev (predvsem s primorske strani), nekaj vetra in ne najtopleje (ja kmalu bo jesen), a vseeno dovolj, da smo se vsi naužili lepega sobotnega jutra (kakšno minutko sem bil celo sam na vrhu hehe). Razgled je bil ob mojem prihodu brezhiben, mislim celo, da sem videl Antelaa in Pelma v Dolomitih. Dokaj hitro sem se poslovil in sestopil nazaj na Kotovo sedlo, se po melišču "pripeljal" nazaj v Tamar in nato še do Planice. Za vse skupaj sem porabil 7 ur. Lp!

Da se še jaz malo pohvalim. Prejšnjo soboto na Prisanku, danes pa ponovno na Vršič in prvič na Jalovcu. Povratek preko zavetišča pod Špičkom. Kljub zgodnjemu štartu je sonce pri povratku že hudo pripekalo.Za celotno pot sem porabil 7 ur,zahtevnosti poti ne bom komentiral, saj sem bil vendar v visokogorju!
Pa še par slikic.

Gregorp, čestitke za prvi obisk Jalovca, verjetno pa ne zadnjič...

Danes sva tudi midva sla prvic na jalovec, in sicer z vrsica cez jalovsko skrbino, sestopila pa sva mimo zavetisca pod spicko. Ljudi je bilo kr veliko, vreme je bilo na vrhu fajn toplo (skorajda vroce), za sestop je pa ze konkretno kuhalo, kar je predvsem menr totalno zdelalo. Ampak je bil pa fajn vzpo, vsaj plezalni del do ozebnika, ker ni bilo zive duse pa lepo za plezat . Na vrsicu pa so s e ovce hladile

Sabina1967 hvala za čestitke. Naslednji obisk Jalovca pa bo iz Tamarja (drugo leto). Čestitke tudi TanjiM.

Čestitki TanjiM se tudi jaz pridružujem in upam, da kmalu dodam tudi jaz svoj prispevek, "danes pa prvič na Jalovcu" . Srečno in varno pot še naprej .

Če gre kdo na Jalovc iz Tamarja naj avto pusti v Planici,ker naprej ni dovoljeno in hodi redarstvo listke z kaznijo gol popat !!
Pazi pri velikanki v Planici STOP !!!!

Edino pametno, saj je treba upoštevat pravila TNP (zakonodajo) in seveda označbe! Ali bi se kar z avtom na Jalovec odpeljali?

Točno tako, saj ni tako daleč, pa še lepo se človek ogreje.

po pravici povedano, neke težave res ne predstavlja sprehod od Planice do Tamarja...zjutraj (pa še fajn se ogreješ, če greš čez melišče hehe).
Druga reč pa je povratek, ko se že pozna utrujenost in se pot od tamarskega doma do skakalnic kar orenk vleče...ampak kaj čmo, tko pač je. če je komu težko naj gre po drugi poti, ali pa sploh ne - jamrat se ne splača.
Ampak če nekako razumem jamranje okoli poti iz Planice do Tamarja, ki traje dobre pol urice; pa ne razumem jamranja okoli parkiranja v Zadnjici...če čisto na začetko parkiraš je do zapornice ravno 5-10 min

V petek sem šel na Kanjavec iz Zadnjice. Parkiral sem na vhodu v dolino, do rampe je 10 min, pa je bilo kljub temu pri rampi kakih 15 avtomobilov, predvsem z našimi registracijami.

Včeraj prvič osvojil Jalovec. Vsekakor moja najtežja, najbolj nevarna, a tudi daleč najlepša tura do sedaj.
Štartal ob 6ih z Vršiča proti Vel.Ozebniku(zavetišču sem se gor grede izognil).Dostopna pot/prečenje je luštno hladna in pa že od začetka z lepimi razgledi preko Trente. Je pa ponekod kar izpostavljena, je treba pazit v dežju ali če človeka nazaj grede že lovi mrak. Ob pol osmih, ko sem prišel iz gozda in začel z vzponom proti zavetišču oz. steni, je pa že žgalo na polno. Vzpon je skoraj nemarkiran, no je pa potka res enostavno sledljiva.
Do prve stene v 3 urah. V prvem delu stene še pridejo prav palice, zložite jih šele tik pred prvo zajlo. Prvi del Vel.Ozebnika je sicer res zgledno pozajlan. Kdor ima komplet za samovarovanje, naj ga kar ima s sabo. Ponekod zelo izpostavljeno. Par klinov je malo "labavih". Drugi del stene ni za frfraste in nesigurne. Izredno krušljiva podlaga, praktično brez varoval, sledljivost ponekod slaba. Na srečo pa je vsaj izpostavljenost bolj blaga kot v prvem delu. Ni več tako, da bi bil vsak zdrs usoden.
Podobno, a ponovno spet bolj strmo, se nadaljuje tudi v steni Jalovca. Dodatno še izredna nevarnost, da dobimo kaj na glavo, saj vse poteka v eni špuri direktno navzgor. Bil sem eden od redkih cepcev brez čelade. Skrajni čas je, da to uredim.
Izpostavljenost grebena je pa res zgodba zase. Dodatna začimba je bil še močan veter, tako da sem lep del grebena šel kar po treh ali štirih. Ni elegantno, je pa praktično:d Tudi sledenje poti okoli grebena je ponekod slaba-premalo markacij!
Do vrha v 4h50. Gor bi si želel ostati ure in ure, a sem se zbal še okrepljenega vetra, pa sem že po eni urci zaključil. Glede na to, koliko je popoldne pihalo že dol pri zavetišču, mislim da sem se kar prav odločil.
Še so dobri ljudje: Radler na Vršiču je bil tokrat zastonj, saj mi ga je častila zabavna z vseh vetrov skupaj sestavljena trojka, s katero smo si krajšali čas del poti do Vršiča. Seveda sem jih potem še rade volje zapeljal do Planice, kjer so imeli avto.
Po moji oceni je Vršič-Jalovec (dostop+stena/e) pibližno tako fizično naporen kot Škrlatica, je pa bolj nevaren, tehnično zahteven in še malo bolj krušljiv. Njegova edina prednost je možnost udobnega bivanja oz. umika v Zavetišče pod Špičkom.

Eno zanimivost sem pozabil dodati pri prejšnjem zapisu. Na lezenju z vrha dol sem (spet) srečal tisto dekle Pio, ki dela SPP v 30 dneh. Prav razveseljivo je, da po dveh in več tednih še vedno izgleda "kot rožica", pa tudi o dosedaj prestanem ima poleg tegob tudi marsikaj lepega za povedat. Zelo očitno dela zadevo "za svojo dušo" in uživa v tem.

Zanimivo nasprotje tistemu nedavnemu rekorderju, ki se je gnal toliko, da je napol invaliden prišel na cilj in tam slavnostno dahnil: "Nikoli več.". Wtf?

Obadva sta sanjala svoje sanje.

Včeraj na Jalovcu. Začetek Flori v Zapodnu - Lovska koča - Mali kot - Goličica - Jezerca - vrh in dol na Špičko, ter v dolino. Na grebenu je res malce vleklo, ampak nič posebneg, je bilo že večkrat dosti bolj vetrovno. Sicer pa pot brez posebnosti, še vedno lepa, kot vedno, vsa varovala brezhibna, razgled sicer ne tak kot pozimi, a vseeno lep.

Jalovec !! To je gora katera me vedno vabi. Vsakokrat, ko jo obiščem, me znova in znova navduši..Nekateri jo imenujejo kar "Kralj Slovenskih gora"..Prejšnji teden sem šel še s šestimi mladimi fanti na to prelepo goro..Iz Tamarja smo šli zjutraj ob sedmi uri. Pot je bila lepa..Šli smo proti Jalovškemu Ozebniku. Malce pred Ozebnikom smo zavili levo in se usmerili po plezalni poti na sedlo..Pot je zelo dobro zavarovana. S sedla smo se rahlo spustili navzdol in se priključili planinski stezi, katera pride s Podšpičke. Nadaljevali smo proti vrhu Jalovca. Ogledali smo si še vstop v Jalovški Ozebnik. Na vrhu Jalovca je bil zelo lep razgled..Sestopili smo na Kotovo sedlo in mimo bivaka nazaj do koče v Tamarju..oziroma do Planice, kjer smo imeli parkirane avte..

Včeraj po več letih ponovno na Jalovcu. Zanimivo, koliko detajlov s poti se pozabi, a dejstva, da je potrebno to goro vzeti z vso resnostjo, pa ne pozabiš nikoli. Začela sva z Vršiča do Zavetišča pod Špičkom in po krajšem postanku naprej do vrha. Sonce je sijalo s čistega neba, pihljala je gorska sapica, ljudi malo, razgledi pa tako jasni, kakršne doživiš malokrat. Opaziti je bilo gamse in jato belk, ki so trenutno še bolj rjavke.
In ko se že nekoliko utrujen in ožgan od sonca končno privlečeš na Vršič, kljub vsemu pomisliš, da je bil dan vrhunski.

Pozdravljeni
Ali je pot na Jalovec bolj izpostavljena kot slovenska pot na Mangart?
hvala

ja, na Jalovec je bolj izpostavljena

ali dosti boljkot slovenska na mangart? kajti tu je šlo brez problema,zdaj pa bi šli na na jalovec čez Jalovško škrbino in dol mimo zavetišča pod Špičkom??
hvala